Pravilno naj bi bilo: ODNOSI Z JAVNOSTMI.

A zakaj potem vsi PR-ovci uporabljajo SPOROČILO ZA JAVNOST (in ne ZA JAVNOSTI)?

Hvala za pojasnilo.

Zame je javnost ena, zato ne razumem od kod teženje z množinsko obliko. Sicer pa mislim, da smo o tej temi že govorili (dolgo nazaj).

Tu gra za dvoje razumevanj: lahko so odnosi z javnostjo (v smislu najširše javnosti), lahko pa so odnosi z javnostmi (v smislu mladinska, otroška, študentska idr. javnost, torej komur koli je določeno sporočilo namenjeno). PR-ovci imajo svojo teorijo, nekateri (bolj) zagovarjajo en pristop, drugi drugega.

Kot je že povedala predhodnica, so odnosti z javnostmi zato, ker gre za odnose z več javnostmi, recimo s potrošniki, delničarji, okoliškimi prebivalci ipd. Sporočilo za javnost pa je namenjeno eni javnosti (torej javnosti v najširšem možnem pomenu), t.j. bralcem, gledalcem, poslušalcem medija in se ga posreduje preko novinarjev.

Javnosti so produkt piarovcev. Verjetno mislijo, da tako bolj nobel zveni. Nataša P, ne strinjam se glede otroške, študentske in drugih javnosti. Zame je javnost vse kar ni zasebno(st). To javnost pa seveda tvorijo različne družbene skupine.

Saj ravno z vidika različnih – poklicnih, starostnih idr. – družbenih skupin so nastale javnosti. Javnost v tem pomenu razumem kot družbeno skupino, ki jo glede na interese – kraj, starost, usmerjenost (šola, zaposlen) itd. – nekaj skupaj veže, zato pa želijo ločevati (več) javnosti.

ah, če ti o stvari ne veš nič, še ne pomeni, da gre za neko izmišljotino. Kaj je za tebe javnost, je tvoja stvar. Jaz sem samo odgovorila na vprašanje.

Ne vem, no, kaj posebnega pa naj bi po tvojem moral vedeti o stvari. Enostavno ločujem javno od zasebnega in javnost od zasebnosti. Cilj piarovcev je, da določene informacije spravijo preko meje zasebenga, torej izven kroga podjetja, ustanove in jih tako naredijo javne. Nekoliko se zanašam tudi na angeže, ki bi verjetno uvedli tudi publics relations, če bi menili, da potrebujejo bolj natačno razločevanje na eno in več javnosti.

Še vedno dam glas za Sporočilo za javnost.

Saj sporočilo za javnost ni sporno. In nikjer nihče ni predlagal sporočila za javnosti. To bi bilo silno neumno. In cilj piarovcev ni “spraviti informacij preko meja zasebnega in jih narediti javne”, ampak še marsikaj več.

Če se že sklicuješ na angleško besedo public, naj te razsvetlim, da ima več pomenov.
-v najširšem smislu kot ljudstvo, torej skupek pripadnikov neke nacije,
-posebna družbena skupina, recimo zdravniška javnost (in v tem pomenu je tudi najbolj relavantna za strokovnjake za odnose z javnostmi)
-publika oz. občinstvo.

Že Habermas je ločeval več javnosti, do podobnega zaključka so prišli predstavniki čikaške šole, ko so javnost ločili od množice. Da je javnosti več, govorijo tudi vsi teoretiki odnosov z javnostmi. Ampak saj res, ah najbrž ve več in bolje.

A se ne da o teh stvareh govoriti s preprostim navajanjem dejstev brez špikanja?

Jaz nisem vedel, da obstajajo javnosti, najbrž je množina res rezervirana za piarovski žargon.

Ljubomir, mislim, da sem v prvem sporočilu povsem brez špikanja odgovorila na vprašanje. Podobno je storila tudi Nataša. Ah je tista, ki je začela s “produktom piarovcev” in z raznimi “ker tako bolj nobel zveni”. In mislim, da stroka najbrž že najbolje ve, zakaj uporablja izraz javnosti, ne pa javnost. Oziroma kdaj je primeren edninski izraz, kdaj pa množinski. Ah pač misli, da je ona bolj poklicana razsojati v tej zadevi.

Oh, ja. Lep vikend!