slavisti, prosim pojasnilo
Pozdravljeni,
sicer ne mislim ničesar spreminjati ali kaj pametovati, ampak res bi rada logičen odgovor kakšnega slavista, ker se to že nekaj časa sprašujem. V čem je bistvo / smisel učenja pesmi na pamet kot je npr. Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Soči? ne le da je besedilo res dolgo, še precej zapleteno iz za 13-letnika dokaj nerazumljivo. Pa itak pozabijo v mesecu dni. Za Zdravljico nič ne rečem, je pač naša himna, samo vse ostalo…….Sem razmišljala, če je morda kaj v zvezi s treniranjem spomina, pa mi je dokaj nelogično, saj bi za to lahko izbrali tudi kakšno pesem, ki ima sodobno besedišče.
Hvala in lp
Po mojem pri tem vprašanju ne gre za to, da bi slavisti/slovenisti presojali, kaj je za koga primerno in kaj ne. To, kaj se otroci in srednješolci učijo, je stvar osnovnošolskih oziroma srednješolskih učnih načrtov. Pravi naslov za te pa so strokovni svetovalci na Zavodu RS za šolstvo ali pa strokovnjaki na Ministrstvu za šolstvo. Ti in edino oni postavljajo standarde/merila, kaj se otroci in srednješolci učijo pri pouku in katere vsebine morajo osvojiti.
Glede tega, zakaj zadevne pesmi, lahko rečem samo to: vse te pesmi oziroma pesnitve so nekako simbolične za slovenski jezik, literaturo, pomenijo nekaj več, kot le “znati na pamet” izbrano besedilo, poglavitno izhodišče jih je prav razumeti. Kaj je bistvo Krsta? Zakaj je pomemben? Kaj hoče povedati današnjemu bralcu? Zakaj je Soči pomembna? Kaj jo razlikuje od drugih? Itd.
Se strinjam, mogoče je 13-letnikom težko razumeti te pesmi/pesnitve, posebno zato, ker še ne morejo imeti širokega (sociološkega) znanja o narodu, o prizadevanjih za narodni obstoj, o veri, ohranjanju in širjenju vere itd. To so le nekateri drobci omenjenih pesmi. Verjetno je tu bolj polemično vprašanje, kdaj pa naj otroci začnejo usvajati te vsebine, če ne v starosti, ko naj bi vsaj približno vedeli, za kaj gre. Predvidevam, da podobne vsebine usvajajo še pozneje, kot srednješolci, in takrat verjetno bolje razumejo pesmi in pesnitve, ki so se jih nekdaj že učili, lahko poglobijo svoje vedenje.
Verjetno je v tem vašem primeru večji problem v tem, da učiteljica otrokom ni dovolj približala posamezne pesmi/pesnitve, da bi jo vsaj približno razumeli. To so zahtevne pesmi, Krst je res pesnitev z zahtevno vsebino, težko je to razumeti, ker je treba vzeti v obzir veliko drugih dejavnikov. Naučiti se Krst na pamet kar tako, na suho, je zagotovo povsem drugače od razumevanja, kaj hoče Krst povedati. No, moje osebno skromno mnenje, da je zahteva po učenju na pamet pesnitve, kot je Krst, vsekakor bedarija. Otroci zagotovo več odnesejo od tega, če bi jim učiteljica pojasnila, za kaj gre (najprej mora učiteljica dobro razumeti pesnitev!), otroci pa bi lahko pisali nekakšen spis/referat na to temo. Prepričana sem, da bi več imeli od tega, Krsta se pa tudi jaz – čeprav sem študirala slovenski jezik s književnostjo – nikoli nisem in se ga tudi nimam najmanjšega namena učiti na pamet. 🙂
Tu se delno strinjam s kislo smetano. Navsezadnje pa – pomislite, koliko stvari se v šoli učimo na pamet (od formul do zgodovinskih idr. podatkov). Pesem se vsaj (večinoma) rima – in gre zato laže v uho. 🙂
Gotovo je samo plus, če otroci poznajo tudi manj sodobne besede. Ne navijam za “reinkarnacijo” zastarelih besed in tvorbe povedi, vendar pa precej otrok, tudi srednješolcev, zelo pomanjkljivo obvlada slovensko besedišče. Ne vedo npr., kaj pomeni oklevati, zdrzniti se, osupniti, ščemeti, priskuten, obljuden, mikaven itd.
Seveda ne trdim, da bi z učenjem pesmi na pamet bilo takoj vse bolje; gre za splošno bralno kulturo, ki se niža, z njo vred pa pešata poznavanje in raba številnih (še) sodobnih besed.
Gotovo pa gre za Uvod h Krstu pri Savici, ne za celotno pesnitev Krst pri Savici. Je tako?
K.
Pozdravljeni spet,
hvala za vaše komentarje. Gre za učenje na pamet CELE pesmi/pesnitve, ne le uvoda. Ne želim, da izgleda, da delam dramo, ampak meni je brez veze, da se trudijo za nekaj česar sploh ne razumejo. Prav tako ne vidim smisla obvladovanja besedišča iz preteklosti; v čem je pravzaprav prednost, če uporabljaš in poznaš besede,ki danes sploh niso več v rabi? Vse naštete izraze s strani Kerstin uporabljamo tudi danes, tiste, ki so v omenjenih pesmih so pa res nerazumljive (je pa ob besedišču legenda, ki jih pojasnjuje). Povedati hočem, da svojega otroka vedno usmerjam pri učenju k neki logiki, praktičnosti. Pri geo naj bi se naučili na pamet Azijska gorovja, pa sem mu rekla, da je to čisti nesmisel, naj odpre Atlas in zna poiskati Azijo, potem pa gorovja prebere. Glede učnih programov (in nesmiselnega “piflanja” je bilo že veliko napisanega, spremenilo se pa dosti ni, zato skušam sama otroka usmeriti k praktičnosti uporabe snovi, ki jo predelujejo. Otrok je športnik, zelo priden v šoli, samo ko ga poslušam, kako se lomi pri tem besedišču (dobesedno razmišlja samo, katera beseda je že sedaj in ne sledi sami vsebini) mi je res bedasto. Nataša P vaš odgovor me je”potolažil” res hvala, kajti tudi sama sem sinu rekla, da bi razumela, če bi morali vsebino znati razumeti in jo obnoviti, tole je pa …..In ravno zaradi takega načina, bodo vsi komaj čakali, da gre mimo in pozabijo. Škoda.
Ne verjamem, da bi v neki slovenski osnovni šoli zahtevali od učencev, da se naučijo na pamet cel Krst pri Savici. Največ, kar si lahko zamislim, je uprizoritev Krsta na kakšni proslavi, pri čemer bi sodelovalo najmanj 20 učencev in bi vsak oddeklamiral del pesnitve, pa še v tem primeru bi imeli uradne plonkiče.
Glede Azijskih gorovij, ki so samo azijska – bojim se, da dajete sinu potuho, če veste, kaj ta starodavna slovenska beseda pomeni. Če boste vztrajno izničevali trud učiteljev, da otroke vsaj nekaj naučijo, se bo to nazadnje obrnilo proti vam in na vas bo odgovornost za otrokovo neznanje. Ki pa je seveda ne boste nikoli hoteli priznati, vsega bo kriv sistem.
Je pa še ena možnost – da vi greste za učiteljico.
Aja, tudi Atlas je v vašem primeru samo atlas, kajti Atlas je Afriško, pardon, afriško gorovje.
Ste morda pomislili na možnost, da je otrok napačno razumel, da se mora naučiti cel Krst? Imate doma to pesnitev, da bi videli, kako dolga je? Jaz je nisem nikoli prebral do konca, ker je preveč epska, imam raje Prešernovo liriko, kenede.
Tudi jaz tega ne verjamem. Res mi ni logično predlagam, da nam napiše zadnji verz, ki se ga morajo naučiti, da razjasnimo dilemo. 🙂
Sicer se pa strinjam s Filipom. Če pogledam še s kakšnega drugega vidika. Ta otrok bo nekoč odrasel in ali se vam ne bi zdela sramota, da bi moral pri svojih 30 letih vprašati Atlasa (ki je, kot vemo, le mitološki lik), kje teče Nil ali kdo je Črtomir? Ker se je njegovi mami učenje nekaterih stvari zdelo nesmiselno.
Ne, Filip, noben tvoj post ni bil brisan. Včasih kako sporočilo ostane v ozadju in ga moram posebej potrditi, brišemo pa ne. Neprimerna sporočila samo skrijemo, ampak ponavljam, noben tvoj post ni bil umaknjen.
Lp, Nataša
Me veseli, da berem toliko mnenj.Filip napačno ste razumeli; že uvodoma sem napisala, da sprašujem zaradi sebe, ne da bi obsojala učiteljico, saj smo se tudi mi morali marsikaj naučiti, pa sem pozabila že pred vrsto let. Samo tisti, ki ga to področje res zanima, bo to znanje gojil. če mislit, da si izmišljujem, tudi prav. Kot sem že napisala, je za mene dovolj že prvi odgovor, ki mi ga je posredovala Nataša P- zame povsem sprejemljiv in napisan s strpnostjo in razumevanjem.
Lepo se imejte!
Filip, da ne bova smetila teme – napiši mi, za kako vsebino gre in kdaj si post oddal. Noben tvoj post ne čaka v ozadju niti ni bil umaknjen.
Škoda je, da smetiva tole temo, urediva to drugače. Očitno je neka tehnična težava, saj tvojih postov v tej temi nisem umaknila niti nič ne čaka v ozadju.
Nataša
Filip ja obvezno – ocena ustnega spraševanja. Časa za naučit imajo dovolj-10 dni, ampak reeees ne vidim smisla v tem. Se pa strinjam, da ni nič narobe, če bi razumeli in poznali le vsebino. Način spraševanja: par učencev pred tablo (vrstni red določi učitelj), potem vsak pove naslednjo kitico, ko je na vrsti. To je to.
Zelo podobno, kot sem predvideval in prav nič se mi ne smilijo učenci, torej podpiram.
@Nataša:
Bistvo mojega “umaknjenega” posta je bilo naslednje:
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atlas je lahko:
atlas (kartografija) je zbirka zemljevidov
Atlas (mitologija) je Titan iz grške mitologije
Atlas (gorovje) je gorovje v severni Afriki
Atlas (kralj) je prvi kralj mitološkega otoka Atlantida
atlas (blago) je težko blago iz svile, umetne svile ali bombaža
Atlas (luna) je naravni satelit planeta Saturn
Atlas je medcelinska in nosilna raketa izdelana v ZDA
Atlas (zvezda) je zvezda v odprti zvezdni kopici Plejad
Prejle si na izrecno vprašanje, ali ne gre morda le za Uvod h Krstu pri Savici, odgovorila zelo samozavestno:
“Gre za učenje na pamet CELE pesmi/pesnitve, ne le uvoda.”
Razlika je pa bistvena. Uvod h Krstu niti slučajno ni dolga pesnitev. Z malo truda jo znam še danes, po x-krat 3 letih, odkar sem se jo učila v šoli, obnoviti.
Otroci se mi nič ne smilijo. Žal mi pa je, da 99 % ne bo razumelo nekaterih glavnih sporočil. Danes pač niso več v modi ljudje, ki so pripravljeni umreti za ideale. Danes so v modi ljudje, ki so sposobni v enem tednu spremeniti svoje mnenje, če pač to želi nekdo drug.
Učenje na pamet se zdi danes zastarelo in enakovredno piflanju, a ima več učinkov kot je le “kratkotrajno” poznavanje neke pesnitve. Pri njem se namreč razvija del možganov, ki je potreben za učenje tujih jezikov. Če se boste dosti učili na pamet, vam bodo tudi jeziki lažje šli. Starinski izrazi so tu bolj koristni kot ne. Pomaga tudi pri retoriki, samozavesti in še čem. Škoda le, da je učiteljem tako težko takšno nalogo priljubiti učencem, pri potuhi staršev pa še toliko težje.
V mojih šolskih dneh smo se na pamet učili tudi pri angleščini – nekaj Shakespearovih sonetov, ki jih pol razreda ni razumelo, ves nagovor Marka Antonija iz Julija Cezarja in nekaj drugih pesnikov, pri nemščini – nekaj narodnih pesmiin nekaj klasičnih pesnikov, nekaj odlomkov lekcij. Vse pride kdaj prav. Večino lepših še znam.
Rada imam poezijo in za nobeno pesem, ki sem se je morala naučiti, mi ni žal. Nobene nisem hitro pozabila. Nobeno tako učenje mi ni škodilo.
Filip, tega posta, razen tu, ni. Ni ne umaknjen, čeprav sem večkrat ponovila, da noben tvoj tokratni post ni bil umaknjen, niti ne čaka v ozadju iz katerega koli razloga. Očitno je šlo za tehnično težavo na tvoji strani povezave do spleta in se zadeva ni objavila.
No, vsekakor je zdaj tu, objavljen.
Lp, Nataša