kako tujcu razložiti razliko
Še razlaga Wikipedije:
Povratni svojilni zaimek
Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.
Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam, Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.
Zaradi svojega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pomeni stavek: Zaradi njegovega dela ga mnogi matematiki imajo za ustanovitelja topologije.
NUJNO JE TREBA ZNATI PREPOZNATI OSEBEK, POTEM PA NE BI SMELO BITI TEŽAV.
Tole zgoraj napisano je vse lepo in prav.
Zagata pa nastane v primerih:
Popravili so svojo napako.
In:
Popravili so njihovo napako.
Kako je pravilno?[/quote]
Oboje je pravilno, samo pomen je različen.
Prvi primer pomeni, da so popravili napako, ki so jo naredili oni sami.
V drugem primeru pa so popravili napako, ki so jo naredili drugi ljudje.
Ok, bom vprašala drugače:
Novakovi so se pripeljali z njihovim avtomobilom.
To ne pomeni, da so se pripeljali z avtomobilom dugih ljudi, pač pa natanko z Novakovim avtom.
Hočem reči, da stavek “Popravili so njihovo napako” lahko pomeni, da so v resnici popravili napako, ki so jo storili sami.
Kako je s tem?
Prosim slovenistke in Filipa za razlago 🙂
Nisem sicer niti slovenistka niti Filip …
> Hočem reči, da stavek “Popravili so njihovo napako” lahko pomeni, da so v resnici popravili napako, ki so jo storili sami.
Nikakor ne.
> Novakovi so se pripeljali z njihovim avtomobilom.
To pomeni, da so se pripeljali z avtomobilom od nekih drugih ljudi, če bi bil od Novakovih, bi se pripeljali s svojim.
Vsaj v slovenščini, v kakšni Slovenščini pa je mogoče tudi drugače 😉
Če se svojina nanaša na osebek, mora biti povratni svojilni zaimek.
Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, tudi drži.
V tvojih primerih je pa tako: če so se Novakovi pripeljali z njihovim avtomobilom, so se pripeljali z avtomobilom Adamičevih. Če pa so se Novakovi pripeljali s svojim avtomobilom, so se pripeljali z avtomobilom, ki je povsem njihov.
Lp, Nataša
Saj to pravim: pripeljali so se z avtom, ki je povsem njihov. Novakovi so se torej pripeljali z njihovim avtom.
Pravzaprav težim zato, ker se živo spomnim profesorja slovenščine iz srednje šole, ki nam je zabičal: vaša sreča je vaša sreča. Sreča soseda Joška je pa njegova sreča. Nikakor pa ne svoja sreča.
Zato imam vedno slabo vest, kadar uporabljam svojino “svoj” za tretje osebe.
Še kakšen komentar na gornje ugibanje?
Saj to pravim: pripeljali so se z avtom, ki je povsem njihov. Novakovi so se torej pripeljali z njihovim avtom.[/quote]
Ne, to je narobe.
Kot sem napisala, če se pripeljejo z avtom, ki je njihova last, se pripeljejo s svojim avtom.
Mogoče imaš zdaj pregloboko v mislih zakoreninjeno tole razmišljanje in te je zmedlo. Predlagam, da zadevo pustiš za kak dan, da se ti malo umiri v možganih, potem boš lažje, objektivneje razumela, kaj ti skušamo dopovedati.
Tudi pri sreči je enako. Jaz izzivam mojo srečo, izzivam torej svojo srečo. Ko grem npr. z avtom v tale neznosen sneg. 🙂
Morda bi se dalo razložiti s skloni. Vsaj do te mere: če je stvar, na katero se nanaša svojilni zaimek, v imenovalniku, ne more biti povratno svojilni (torej svoj):
Je to moj/tvoj/njegov … avto?
Če pogledava zadevo s tvojim primerom:
Novakovi so se pripeljali z avtom, ki je povsem njihov.
Poglej stavek: ki je povsem njihov.
Gre za: ki je povsem njihov (avto).
Torej: Ki je povsem njihov KDO ALI KAJ?
Imaš svojilni zaimek v imenovalniku. In ne more biti povratno svojilni.
Novakovi so se pripeljali z njihovim avtom.
Torej: S KOM ALI ČIM so se pripeljali?
Zaimek ni v imenovalniku, temveč v orodniku. Če hočeš reči, da je avto njihov, moraš torej uporabiti povratno svojilni zaimek (s svojim).
Tole drugo “pravilo” ne drži vedno, kar je bilo dobro razloženo s primerom Adamičevih.
Za prvi primer pa ne najdem možnosti, ko bi povratno svoj. zaimek bil v imenovalniku. Razen v primerih tipa: Ta moški je sam svoj. Tu pa gre že za preneseni pomen.
Samo razmišljam. Če sem preveč zakomplicirala, se opravičujem. 🙂
K.