Ime
V eni mojih prejšnjih služb – vezanih na šolstvo – smo imeli dogovor: programe smo pisali z veliko začetnico, predmete (slovenščina, matematika ipd.) pa z malo.
Pri programih smo tako sklepali na lastno ime programa, pri predmetih pa bolj na vrsto, čeprav bi lahko rekli, da je tudi “slovenščina” lastno ime predmeta. No, pač tak je bil dogovor in to smo tudi prakticirali.
Pri nas pišemo z veliko samo uradni naziv šole, ki je stvarno lastno ime.
Programi se pišejo z malo, ker gre za vrsto programa, prav tako poklic, ki ga dijak pridobi po končanem izobraževanju (npr. program: ekonomski tehnik; poklic: ekonomski tehnik oz. ekonomska tehnica ali program: trgovec; poklic: prodajalec itd.).
Predmeti v posameznem programu se pišejo z veliko začetnico, razen če so sredi povedi.
Kje je to pri nas? To prakticirate na kaki šoli?
Kako to misliš, da se predmeti pišejo z veliko začetnico, razen če so sredi povedi?
Malo čudno mi je, kako to prakticirate: programe pišete z malo začetnico, predmete pa z veliko. Zakaj potem tudi predmetov ne pišete z malo začetnico?
Hja, s tem se ne morem kar strinjati.
Ne vem, zakaj bi morali programe in predmete striktno pisati samo z malo/veliko začetnico. Nenazadnje lahko rečemo, da gre za vrsto in pišemo oboje z malo začetnico. Drugo pa je, kadar jih obravnavamo kot lastna imena.
In kot pravim, eno je pravilo, drugo je praksa. Med šolniki, kjer sem delala, smo predmete tako obravnavali – torej kot vrsto predmeta, ne kot njihova lastna imena, zato smo jih pisali z malo začetnico.
Hvala bbbp in Špela za vajino podporo!
V zadnjem času kar pogosto prebiram forum in ne strinjam se vedno z Natašo.
Po poklicu sem profesorica slovenskega jezika in književnosti (bi morala to pisati z veliko začetnico, če ni na začetku povedi?!).
Menim, da je bil moj odgovor jasen.
Še enkrat: mišljena je vrsta programa na neki šoli – zato z malo začetnico; predmet pa z veliko, ker je to ime predmeta. Če ga razumem kot lastno ime, bom napisala: Na šoli učim Matematiko/Fiziko…- z veliko?
Pri nas – v mislih sem imela šolo, na kateri učim.
In še to. Nataša, podporo daješ pogovorni obliki sloveskega jezika na forumu. Menim, da bi morali strokovnjaki (jezikoslovci/slovenisti) podpirati slovenski knjižni jezik, četudi ga uporabljamo na forumu. MI bi morali biti zgled ostalim. Mene osebno zelo moti, ko berem razna “skropucala” in jih velikokrat niti ne razumem. Včasih bi bila cenzura spet dobrodošla.
Aha, če je tako, potem pa tvoj stavek zgoraj ni bil logičen in si mojo podporo razumela kot podporo na podlagi logično neresničnega stavka. 🙂
Ne razumem, zakaj bi ime predmeta razumela kot lastno ime. Za to ni prav nobene razlage. Razen če imaš seveda med svojimi učenci koga z osebnim imenom Matematika oziroma Fizika, o čemer pa malo dvomim. 🙂
Torej se predmeti pišejo z malo? Oziroma se pišejo tako kot programi – na začetku povedi (oprosti, Filip) z veliko, vmes z malo. Dopuščam možnost, da nič ne razumem, ker se tako tudi počutim, ampak zanima me, zakaj poudarjanje, da se piše z veliko – na začetku povedi? Saj se vendar vse piše z veliko na začetku povedi. Nič jasno …
Kot sem omenila, mi (v šolstvu) smo programe pisali z veliko začetnico, to smo obravnavali kot lastna imena, predmete pa smo obravnavali kot vrsto, zato smo jih pisali z malo začetnico. Tak je bil dogovor.
Ja, na začetku stavka/povedi pa se tako in tako uporablja veliko začetnico.
Lp, Nataša
Jaz v tem primeru ne bi rekla, da je šlo za spreminjanje norme (Kaj pa je norma v primeru zapisa predmeta in programa? Zapis lastnega imena ali tipa?), bolj za praktično upoštevanje oz. bolje rečeno smotrn zapis v skladu z dvema strokama – šolsko in jezikovno.
Vsega tudi ni mogoče kar zacementirati in reči, tako je, in pika. Ne govorim o spreminjanju norme, govorim o tem, da je treba včasih kdaj na kaj gledati tudi na podlagi stroke, za katero se piše. Pri vejicah ipd. ni kaj polemizirati, pri zapisu strokovnih izrazov pa je zadeva malo drugačna.
Mimogrede, teh zapisov nismo imeli v šoli, ampak v nadinstitucionalni rabi. Nikoli nisem delala v šoli/za šolo, sem pa lektorirala in urejala besedila v šolski stroki. Ampak to tu niti ni relevantno, treba je doreči najbolj smotrn korekten zapis v vsakem primeru.
Lp, Nataša
Jaz se tudi strinjam z vama, Ejča in Špela, nikakor pa ne s tabo, Nataša. To preprosto ne more bit prav. Ko sem še študirala slovenščino (sem si kmalu premislila), sem se zmeri čudila, kako lahko na strani oddelka pod obvestili redno pišejo npr: “Danes predavanja pri Uvodu v študij slovenske književnosti odpadejo.” Mislm, kako se lahko ime predmeta na slovenistiki piše z veliko??? Nikakor nisem za to, ker ni za to nobenega razloga. To se bo pisal z veliko, Dedek Mraz pa ne. Kakšna bedarija.
Ne vem, kje je nastopil kratek stik, ampak očitno je prišlo do napačnega razumevanja.
In nato še povzeto, ko je bila razprava znova začeta na isto temo:
Vsakič znova sem ponovila isto: da predmete pišemo z malo začetnico, tudi nam se je zdelo tako najbolj smiselno. Tudi jaz namreč zagovarjam, da predmete pišemo z malo začetnico; zelo čudno mi je namreč, da bi pisala pri Matematiki smo se učili ulomke.