vsaj zame:
krasen in natančen faksimile prve izdaje (1937) romana Dumb Witness Agathe Christie, z originalno naslovnico, takšno kot je tukaj; http://en.wikipedia.org/wiki/Dumb_Witness,
trdimi platnicami, značilno tipografijo tridesetih let prejšnjega stoletja, rahlo rumenkastim papirjem in šolskim primerom, kako je okrog genialne ideje (psa kot priče) potrebno napletati kriminalno detektivsko zgodbo. niti črke preveč, niti črke premalo, nič nakladanja, nič pozabljenega, vedno z dovolj distance in satire, z vsakim stavkom tam, kjer v zgodbi mora biti.
zaradi vsega tega berem počasi, z andahtjo in uživam ter se od zadovoljstva tresem ob vsakem prebranem stavku. uživam v zgodbi in načinu podajanja ter uživam v tem, da se dotikam tako lepe knjige, kakovostnega papirja z značilno strukturo, ki malo spominja na pivnik …
ščitni ovitek z risbo psa sem shranil na polico, knjigo pa skrbno ovil v
rjav ovojni papir, na katerega sem na prvo stran z modrozeleno tinto in pelikanovim nalivnikom napisal naslov in podatke s prve notranje strani knjige.
včasih si je za knjigo pač potrebno vzeti čas … precej časa.

(in … e-knjige z menoj ne bodo kaj preveč zaslužile, se bojim.)