!? – ?!
Sama to čutim takole:
Prvi primer: Kaj se pa greš?!
Gre za vzklično vprašalno poved, združuje torej oboje, vzklik (jeze, začudenja …) in vprašanje (ne retorično, temveč takšno, ki zahteva odgovor).
Drugi primer pa bi zapisala le s klicajem: Kaj se pa greš!
Čeprav je oblikovana kot vprašanje, je ta poved vzklična (vprašanje je retorično), izraža kritiko, očitek, opozorilo, grožnjo ipd., ne pa zanimanja za početje vprašanega. Zato se mi zdi v tem primeru vprašaj odvečno ločilo.
K.