a je prav napisan stavek
Tale stavek ni najboljši z več vidikov:
1) vejica: Organizacija, ki ponuja svoje storitve, je v konkurenčnem okolju lahko uspešna samo v primeru, če je njegova storitev kakovostna.
2) zaimek: Organizacija, ki ponuja svoje storitve, je v konkurenčnem okolju lahko uspešna samo v primeru, če je njena storitev kakovostna.
3) kopičenje: Organizacija, ki ponuja svoje storitve, je v konkurenčnem okolju lahko uspešna samo, če je njena storitev kakovostna.
4) predlagam še premik členka: Organizacija, ki ponuja svoje storitve, je lahko v konkurenčnem okolju uspešna samo, če je njena storitev kakovostna.
5) predlagam še poenostavitev (če seveda ni v škodo sobesedila) in premislek o tem, ali zadevna organizacija ponuja samo eno storitev, tako predlagam raje: Storitvena organizacija je lahko v konkurenčnem okolju uspešna samo, če so njene storitve kakovostne.
No, pa smo prišli do boljšega zapisa. 🙂
Ja, je že tako, da razna orodja lahko pomagajo, ne morejo pa nadomestiti človeške miselnosti. 🙂 Enako je z raznimi prevajalniki na spletu – prevedejo lahko celotno spletno stran, in to v nekaj sekundah, ampak iz tega je treba ven dobiti nekaj smiselnega in kolikor toliko pravilnega. Seveda pri tem ni mogoče pričakovati, da bo naprava sama tvorila stavke in bo ustrezno povezala vse stavčne člene, osebek, povedek, predmete …
Kolikor mi je znano, ta orodja delujejo bolj po principu besednih vrst, torej prepoznajo besedo, ampak težko pa jo pravilno umestijo v stavek. O tem bi več vedel povedati Zvedavec, on ima več opravka s temi tehničnimi stvarmi. 🙂
Hjam, kolikor vem o tem, programi za preverjenja slovnice delujejo tako, da iščejo v besedlih določene tipične napake, ki jih delamo ljudje pri pisanju. Če je napaka drugačna od iskanih vzorcev, je ne morejo najti.
Povedano drugače: če program pravi, da je v besedilu napaka, je ta precej verjetno res tam. Če pa pravi, da ni napake, pa ni nujno, da napake res ni.
Vejico je Besana našla, zaimek je pa kot kaže tip napake, ki ga še ne zna najti (povezovanje zaimkov s prejšnjimi stavki je zelo zapleten probem za računalnik).
Pri zadnjih treh napakah, na katere je opozorila Nataša, se pa vidi razlika med lekturo in korekturo. Pri korekturi se popravljajo zatipkane besede, napačni skloni, manjkajoče vejice in podobno očitne stvari. To je bržkone tudi skrajni računalniškega preverjanja slovnice. Lektoriranje je pa še precej več – lektor pazi tudi na razumljivost besedila, slog, pomenske napake.