Hladneje vs. mrzleje
Jap, kot je rekel prgrmr, pridevnik mrzel stopnjujemo mrzel, bolj mrzel, najbolj mrzel, ne mrzel, mrzlejši, najmrzlejši (zmrznjen? :)), kot to velja za pridevnik hladen, ki se stopnjuje hladen, hladnejši, najhladnejši.
Spoštovani lektorica Nataša P in g./ga. prgrmr,
z vsem spoštovanjem, a vajina odgovora sta popolnoma nesmiselna glede na zastavljeno vprašanje. Seveda vem, da se reče bolj mrzel, a to ni bilo vprašanje. Mene zanima, zakaj se tako stopnjuje – v prvem primeru z obrazili, v drugem s pomožnim predlogom. Ne zanima me populističen odgovor, ampak če ima kdo kakšno pametno razlago za to razliko v stopnjevanju.
Lep pozdrav!
Spoštovana PejaTeja!
Nobeden od zgornjih odgovorov ni bil nesmiseln. Vendar pa slovenščina (kot vsi ostali jeziki) izvira iz (za naše pojme) prazgodovine in je niso umetno sestavljali in določali pravil zanjo kot pri esperantu, ki pa kljub jasnim pravilom nikoli ni zaživel in nikoli ne bo. Jeziki niso matematika, pa še tam vam lahko zelo hitro dokažem, da je 1 + 1 lahko 2, komot 3, seveda pa tudi 2.
In seveda lahko rečete tudi mrzlejši, saj velja svoboda govora. Morda bodo sčasoma tudi drugi začeli uporabljati ta način stopnjevanja TEGA pridevnika in bo sprejet kot pravilen, jezik se stalno spreminja. Morda.
Mi je ravno padlo na pamet – le zakaj stopnjujemo:
dober – boljši – najboljši
good – better – the best
bad – worse – the worst
(pri nemščini podobno)
horošij – lučšij – samij horošij (le približen latinični zapis ruščine)
???
Po moje lahko tudi najboljši jezikoslovci le ugibajo, tako kot zgodovinarji o izvoru in pomenu besede Ljubljana. Tako pač je.
Kaj naj rečem, čudno vprašanje je dobilo čuden odgovor. Nimam druge razlage. Kot so pojasnili zgornji posti – ja, ni mogoče vsega kar pojasniti zato – ker, besede izvirajo iz drugega jezika, so se tam preoblikovale in nato v enem jeziku dokončno oblikovale. Zakaj rečemo hladneje/mrzleje? Mislim no, kaj pa naj človek odgovori na to? Edino tole: Zakaj miličnika v križišču ne popiše policaj?
Mislim, da ni point v stopnjevanju, ampak zakaj lahko rečemo hladneje, ne pa tudi mrzleje. To pa bi bilo treba razložiti z etimologijo besede, kar pa mislim, da presega okvire vsakdanje debate.
Hvala vsem za odgovore, čeprav se bojim, da še zmeraj nisem dobila odgovora, ki bi si ga želela. Tega vprašanja si namreč nisem zastavila sama, temveč me je za razliko med hladneje in mrzleje povprašala Slovenka, ki že dlje časa živi v tujini. In nekako se nisem mogla zadovoljiti z odgovorom, da “tako pač je”. Zdelo se mi je, da bi morala obstajati kakšna bolj “strokovna” razlaga (npr. etimološka, slovnična, kontrastivna …). Morda pa se motim in je odgovor vsem, ki jih take stvari zanimajo, pa čeprav niso jezikoslovci, le ta, da “tako pač je”, da “če tega ne slišiš (ker se pač stopnjuje po posluhu), pač ne moreš poznati odgovora in ga tudi nikjer ne moreš najti, niti doumeti”. Torej se je treba vse take primere naučiti na pamet? Sem pa seveda že na začetku vedela, da mi odgovora na zastavljeno vprašanje ali nihče ne bo znal dati ali pa ga ni. To slednje se mi tudi zdi pomenljivo in zanimivo, saj obstaja še mnogo podobnih vprašanj v jeziku. Če si samo predstavljamo, kaj vse nas sprašujejo otroci. In ker me jezikoslovje zanima, sem morda naivno verjela, da “za vsem tem stoji še kaj več …”.
Lep pozdrav vsem skupaj in upam, da ni kakšnih zamer!
Ne, seveda ni nikakršnih zamer. Kot sem pojasnila, pomena besed hladneje in mrzleje oz. hladno in mrzlo bi bilo mogoče utemeljiti z etimologijo besed. To je posebno zahtevna veda in ni mogoče kar tako razlagati besed, od kod in zakaj in kako so nastale.
Je že res, da tako pač je, naj se sliši še tako bedno, vendar ne moreš pričakovati, da ti bo vsak kar tako iz rokava stresel strokovne etimološke razlage določene besede.
Na koncu se bomo vrnili na izhodišče. Kaj bosta razlagi besed povedali o tem, zakaj rečemo hladno in/ali mrzlo? Ne vem, verjetno nič. Gre pač za vzporednici v jeziku, kot imamo npr. besedi brati in čitati, vendar ko ju pojasnjujemo oz. iščemo njune pomene, ločimo, da ima beseda brati v 1. pomenu brati knjigo, v 2. ali katerem koli pač pomenu pa gre lahko za brati jagode, beseda čitati pa se bo “srečala” z besedo brati v njenem prvem pomenu, torej brati/čitati knjigo.
In zakaj imamo obe besedi v jeziku? Jezik je pač bogat in ima različne besede, čeprav za isti/zelo podoben pomen, zato pa govorimo o sinonimih in homonimih.
In če se vrnem na hladen/mrzel. Po SSKJ imata besedi zelo podoben pomen:
hladen stil. hladan hladna -o tudi -o prid., hladnejši (a a a)
1. ki ima zmerno nizko temperaturo
mrzel -zla -o [*u] prid. (r)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo
Upam, da tole kaj bolj približa rabo besed. Zavedam pa se, da nimam odgovora na vprašanje, zakaj.
(Morda sem kaj od naslednjega na tem forumu že napisal):
Na tečaju nemščine nam je profesor povedal, da se nemški durch izgovori, kot da bi imel vmes pol i-ja, torej skoraj durih. Ko smo ga vprašali, zakaj tako, je rekel, da tako pač je.
Raznih izjem in “čudnih” pravil je v npr. angleščini nešteto in se jih moraš PAČ navaditi, če hočeš govoriti/pisati pravilno.
Nekoč mi je neki Rus rekel, da ima ruščina ogromno besed, ampak jih je pol preveč.
Glede stopnjevanja pridevnikov sem za neki smešen spisek slovničnih pravil napisal: “Pridevnike stopnjujemo na več načinov, paziti je treba, da uporabimo najbolj primernejšega”.
Zadnjič mi druščina v nekem lokalu ni hotela verjeti, da je napis na stavbi čez cesto HIŠA SE PRODAJA slovnično povsem neoporečen.
In še in še …