Kako izboljšati pisno izražanje?
Vsi lepo podavljeni 🙂
Mene pa zanima, če ve kdo za kako slovensko knjigo ali učbenik, kjer lahko najdem nasvete in vaje za izboljšanje pisnega izražanja. S pisanjem kratkih zadevic nimam problemov, ko pa je treba misel razvijat na dolgo in široko, pa enostavno izgubim pregled nad množico idej. Obstajajo morda kje kaki tečaji v zvezi s tem?
Za vse morebitne predloge se že vnaprej lepo zahvaljujem.
strateg
Ok, Nataša. V nadaljevanju sledi moj povzetek nekega astrološkega članka/predavanja v angleščini. Že res, da ideje niso moja domislica, a ker je bilo potrebno »odvečne« dele besedila izpustiti, sem se vseeno moral ukvarjati s strukturo besedila, poleg tega pa sem skušal vnesti tudi nekaj svoje interpretacije, da bi izboljšal razumljivost sporočila.
Pa gremo …
Kaj porečete na sporočilnost/strukturo besedila?
Glede sporočilnosti besedila težko rečem kaj več, kar se tiče samega pomena, ker ne vem, kakšen je izvirnik, kako si torej ujel pravi pomen/odtenek izvirnika. Povedano preprosto, ne vem, kakšna je kvaliteta prevedenega, če ga ne primerjam z izvirnikom.
Sporočilnost tega besedila je, kakršna pač je, naj se z njo strinjam ali ne. Verjeti moram, da je prevod narejen kar najboljše. Tu se vse zatakne. Omenil si, da si sam interpretiral nekatere stvari (predvidevam, da po prevodu), da so bolje razumljive. Zakaj? Si ti večji strokovnjak na področju, o katerem govori članek, kot pa avtor izvirnika? (to je dejansko vprašanje, ne ironično) Je avtor članek tako slabo napisal, pojasnil, da je pisanje potrebovalo interpretacijo? Pri prevodnih delih je vedno isto vprašanje, kaj je delež avtorja, kaj pa prevajalca. To, da se ne prevaja dobesedno od črke do črke, od besede do besede, je povsem razumljivo, zato pa besedila prevajamo (in prirejamo), ne pa selimo iz enega jezika v drugega. Malce težav pa imam z “dodatno” interpretacijo, ker ne vem, za kaj pravzaprav gre.
Torej o besedilu samem toliko, več ne morem o tem polemizirati, ker ne vem, kaj je vezano na izvirnik, kaj pa na prevod.
Če se spustim na raven stavkov in povedi, me moti kar nekaj stvari, vezanih na slog pisanja. Na začetku tega pisanja je skoraj vsak stavek/poved svoj odstavek. Ne trdim, da mora imeti odstavek toliko in toliko stavkov/povedi, pričakujem pa malce več povezanosti stavkov/povedi v homogeno enoto.
Prva dva odstavka imata opravka z glagolom obstajati. V prvem odstavku glagol obstajati v pomenu biti ni najboljša izbira, uporabimo preprosto glagol biti, v drugem stavku pa bi obstajati lahko obdržali. S tem bi se izognili podvajanju istega glagola, še bolj pa prevlada boljši izbor glagola.
Torej: Vse, kar obstaja znotraj časa in prostora, pozna svoje nasprotje: palice samo z enim koncem ni.
V drugem primeru bi bil preprost zapis z glagolom boljši od predlaganega, saj je treba ta zapis popraviti v: sta medsebojno izključujoči si.
Torej: Nasprotja omogočajo ravnovesje: tema in svetloba se medsebojno izključujeta, a ena brez druge ne moreta obstajati ali … ene brez druge ni.
Znova, težko je razpravljati o izboru besed, saj ne vem, kaj je vezano na izvirnik in kaj na prevod. Moti pa me tudi: Mehanizem projiciranja deluje tako…
Projiciranja česa? Kam? Na kaj?
Četrti in peti odstavek bi zagotovo povezala v eno enoto. V četrtem odstavku gre za to, da nekaj projiciramo na druge, a v petem odstavku izvem, da nas to izziva od zunaj. Za kakšno razmerje torej gre, za projiciranje nečesa na druge ali za to, da nekaj vpliva na nas?
V šestem odstavku me moti kopičenje besed: Ljudje, pri katerih prevladujejo pozitivna znamenja, so osredotočeni na predmetni svet in so družabne narave > so družabni.
V sedmem odstavku me moti nekaj zapisov oziroma pomenov. Princip negativnega, ženskega oz. yina je osredotočen na osebno doživljanje sveta, je princip gibčnosti, ograjevanja, umikanja, gibanja navznoter
Je princip gibčnosti … Tudi ljudje, pri katerih prevladuje moško (6. odst.), se podajajo v nove situacije, in to zlahka. A to pa ni gibčnost. Zakaj je treba pri ženskem izpostaviti gibčnost? Kaj je to gibanje navznoter? Gibčnost razumem kot nekaj pozitivnega, aktivnega, gibanje navzven. To razumem kot nasprotje pasivnosti, nepripravljenosti na karkoli. Ob gibčnosti pa se omenja ograjevanje, kar pa razumem kot nekaj negativnega, torej kot zaprtost (vase). To mi ne gre skupaj.
Tudi tu me moti kopičenje besed: Yin posamezniki so zamišljene narave > so zamišljeni. Tu znova pade tista gibčnost, za katero ne vem, kako sploh paše sem.
V osmem odstavku pogrešam opredelitev znamenj. Resda so omenjena že zgoraj, vendar prej ni bilo natančneje govora o njih, pozneje se pisanje usmeri na znamenja, zato pogrešam, da se pove, za kaj gre.
V devetem odstavku me moti kopičenje besed:
a) v pomenu glagola biti:
Svojo introvertiranost oz. ekstravertiranost lahko preverimo tako, da pogledamo, v katerih znamenjih se nahajajo Sonce, Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn v naši rojstni karti > … znamenjih so Sonce …
b) preveč glagolov:
… lahko preverimo tako, da pogledamo, v katerih znamenjih so > … preverimo/ugotovimo s tem, v katerem (astrološkem?) znamenju so Sonce, Luna, Merkur … v naši rojstni karti
Ob tem še:
1) če nečesa ne vemo, težko to preverimo, kvečjemu ugotovimo.
2) katerih znamenjih? Astroloških?
3) je vseeno, kdaj v naši karti? Ob rojstvu? Ob času analize? (sprašujem kot laik, če časovna opredelitev vpliva na to, bi bilo to treba nekje povedati)
4) previdno pri rabi samostalnika in zaimka: Ti planeti predstavljajo temeljne duševne vzgibe (energije) v človeku in znamenja povedo, kako bo njihovo izražanje obarvano > zaimek se nanaša na zadnji samostalnik, ki stoji pred njim. Torej bi bilo tole poved razumeti, da znamenja povedo, kako bo njihovo izražanje obarvano. Predvidevam pa, da gre za to, da (katera, astrološka?) znamenja povedo, kako bo obarvano izražanje duševnih vzgibov, energije. Predlagam torej:
Ti planeti predstavljajo temeljne duševne vzgibe (energije) v človeku, znamenja pa povedo, kako bodo ti vzgibi/to izraženi/izraženo.
5) zelo pomanjkljiva informacija:
5a) Če je razmerje med polarnostjo znamenj 4:3 > za kakšno polarnost znamenj gre? Kateri znamenji sta si polarni oz. katero znamenje povzroči polarnost katerega drugega? Kaj pomeni razmerje 4 : 3? Kako ugotovim to razmerje?
5b) Če je razlika v razmerju dva ali več > prej je omenjeno razmerje, zdaj razlika. Kaj pomeni dva ali več? Kako to ugotovim?
6) nejasnost v pomenu: Če je razlika v razmerju dva ali več, posameznikovo zavedanje sebe temelji predvsem na eni usmerjenosti in če se z njo zavestno poistoveti, obstaja večja verjetnost, da drugo polarnost projicira navzven > katera je pa prva polarnost? Kako se odločim, katera je prva, katera druga?
Jezik besedila. Zelo me je zmotil zapis “12-ih”. Ne zato, ker pisec ne bi vedel, kako pravilno pisati, ampak zato, ker smo pred kratkim razpravljali o tem, kdaj pisati 12, 12., 12-ih ipd. Moti me, da če nekomu svetujem, da ta tega ne upošteva. Če se s tem ne strinja, naj to pove. Če pa je nasvet dan, ga upoštevaj. Pri tem izgovor, da je besedilo nastalo pred tistim nasvetom, ne zdrži. Meni je relevantno samo, kdaj je bilo tole besedilo dano v branje, torej bi ga lahko popravil po tem, ko je bilo svetovano.
Opažam zapisa yang, yin in jung. Ne vem, ali avtor/prevajalec ne ve, o čem piše, ali pa mu ni mar, da bi se potrudil z zapisom enakega; seveda bi pisali jang, jin in jung.
Nekaj drugim malenkosti vključuje vejice (pretehtajo preden ukrepajo > pretehtajo, preden ukrepajo) in zatipkane napake, ki pa jih pustim ob strani, to mora odpraviti vsak pisec sam, zato ne potrebuje lektorja, svetovalca ali koga drugega.
No, to sem spravila jaz skupaj, mogoče ti bo kdo drug vedel svetovati še kaj. Pri tem je najpomembnejše, da mojega zapisa ne jemlješ kot kritiko, ampak nekakšen pregled besedila. Vse se namreč začne pri izvornem besedilu in prevodu, nato lahko razpravljamo o tem, kaj kje manjka ali pa ne. Nenazadnje avtorju izvirnika ne moremo polagati besed v usta, prav zato pa se napiše, da je to besedilo prevod tega in tega prispevka tega in tega avtorja. Če pa prevedeno vzamemo kot svoje – z ustreznimi priredbami, spremembami, dopolnili itd. -, se lahko podrobneje spuščamo v izbor besedja, nizanje besed (preveč, premalo) itd.
Ni bilo mišljeno, da bi strokovnjaka pisali Yung, hotela sem poudariti, da teorije, ki prihajajo iz azijskega sveta, pišemo po domače, torej jin in jang. Hvala za opozorilo, zdaj ko sem znova prebrala svoj zapis, sem se res nerodno izrazila.
Hotela sem povedati, da so to že ustaljeni in dobro znani izrazi, izpadlo je pa nerodno, se strinjam.
Ideja je bila, da skušam podati določene misli v enem strnjenem stavku, mogoče dveh, za razliko od izvirnega besedila, ki to stori na bolj zamotan in daljši način. Moj namen je bil namreč predstavitev konceptov polarnosti, jina in janga ter tako pojasniti izračun introvertiranosti/ekstravertiranosti na podlagi napisanega. Vse skupaj je objavljeno v eni astrološki skupini: ciljno občinstvo torej že ima neko predznanje o tematiki.
No, tukaj sem bil bolj len in sem iz neke besedilne »megle« izbral samo ključne stavke, ne da bi jih skušal med seboj preplesti. Meni se zdijo vsebinsko kar blizu.
Je razloženo v naslednjem (od)stavku. Recimo, da je to neke vrste katafora. 🙂
Ja, res spadata skupaj. Mislim, da sem ju (brez potrebe) ločil, ker je prvi odstavek dobesedni prevod, drugi pa povzetek daljšega klobasanja.
Ja, saj je opisano. Mi projiciramo, a se tega ne zavedamo (zavedamo se samo kvalitet, s katerimi se poistovetimo). Projekcijo doživljamo skozi vplive, ki jih prepoznamo kot zunanje in neodvisne od nas. A ni to razvidno iz besedila?
No ja, spet (subjektivno) vprašanje sloga. Je pa res, da če se teh stvari nabere, je besedilo kar težje prebavljivo. In kako se lahko zavem tega problema med pisanjem? Ker jaz se osredotočam na to, da podam pomen in manj na to, kako lahkotno bo besedilo za branje … Ne rečem, da je to prav, ampak trenutno imam tako navado.
Ja, tukaj pa nisem dobro prevedel. Mislim, da bi bil prevod gibljivost/prožnost ustreznejši. Jang znamenja so bolj agresivne narave (ups, agresivna :D), hočejo svoje, jin znamenja pa so bolj prilagodljiva.
Mene več besed pomirja, se mi zdi, da bolj zabetonira pomen. 🙂
Ja, to moti še mene. 🙂 In s tako glagolsko zabasanostjo se pogosto ubadam … Ampak kaj čem, nič boljšega mi ni padlo na pamet. No, tvoj predlog se mi zdi kar lagodna rešitev problema.
Ja, jin in jang, a ne? Saj to je razloženo zgoraj. Polarnost temelji na nasprotjih, ker imamo dva nasprotna pola. Jaz predpostavljam, da moj bralec ve, kaj pomeni polarnost.
Razmerje ugotoviš tako, da preveriš v katerih znamenjih se nahajajo omenjeni planeti. Ker veš, da je vsako od znamenj bodisi jin bodisi jang, ti skupek teh znamenj nudi razmerje med jin in jang izraženo energijo. A ni to razumljivo na podlagi zapisanega?
Neka splošna razgledanost je potrebna za razumevanje besedil. Razmerje je 4:3, razlika v razmerju pa se ve, kaj je, ali ne?
Ja, tukaj bi res lahko omenil, da se posameznik večinoma poistoveti z usmerjenostjo, ki izhaja iz prevladujočih znamenj v njegovi rojstni karti.
? Nič ne vem, o čem ste tu pred kratkim debatirali.
Kar se tiče zapisa jin/jang z y – mi je ušlo, da lahko to poslovenim.
Tako, to je to.
Če strnem, kako bi v bodoče lahko izboljšal svoje pisanje (da bi bilo bolj razumljivo): manj kopičenja besed (lažje rečeno kot storjeno), več razlage in neposrednih povezav med idejami (ker jih vsi ne opazijo), več pozornosti odstavkom. Verjetno pa pomaga tudi zavedanje, da vsem moje pisanje pač ne bo ležalo, pa če si za to še tako prizadevam.
Vedno pa se najdejo idioti, ki provocirajo, zato da provocirajo (a la Filip_).