bralno priznanje 4. razred
Pri nas je za prvo domače branje npr. poljubna knjiga iz zbirke Pet prijateljev.
Potem imaš celoten opus Ericha Kaestnerja.
Pa Astrid Lindgren.
Mojemu je bil všeč tudi Narobe fant.
Pa Bratovščina Sinjega galeba.
Moj trenutno požira Vetrno piščal, ki je menda prva iz ene zbirke – jaz niti ne poznam. Je pa bolj obsežna kot zgoraj omenjeno.
Pesmice:
– Zlata ptička (Župančič) – ima sicer 8 kitic, a gredo kot po maslu 😉
– Zakaj so breze bele (Pavček) – http://www.email.si/apps/es_blog/p.php?id=23360
– nasploh kaj od Pavčka (npr. iz zbirke Besede za sladkosnede)
– Kovič – Maček Muri, npr.:
Mačje tete, mačji strici
zbirajo se k veselici.
Na terasi Mlekotira
slavna mačja godba svira.
Muce milo se smehljajo,
se za mačji bal ravnajo.
Najprej je na vrsti valček,
ki ga vodi mojster Palček.
Potlej hitronogi Jumbo
naroči poskočno rumbo.
A debeli muc Karambo
pleše ča-ča-ča in sambo.
Mačja godba brez oddiha
bobna, gode in sopiha.
Mačke suhe in zalite
plešejo kakor navite.
In šele ko sonce vstane,
vrnejo se v mačji stane.
K.
Pojdita v knjižnico in prosita, da vama kaj predlagajo. Odvisno je, kaj otrok rada bere oz. če sploh rad bere. Niso vse knjige enako “težke” oz. primerne in kriterij za branje se je v zadnjih letih zelo znižal. Zbirki Pet prijateljev in Zvesti prijatelji sta precej “nizki”, a če otrok ne mara brati, je tudi ok.
>Če je zbirka Pet prijateljev “nizka”, kako je potem sploh mogoče, da se najde na obveznem seznamu v šolah?
Ne poznam pet prijateljev, ampak najbrž so te knjige priljubljene med mularijo -> večja možnost, da bodo knjigo prebrali -> večja možnost, da bodo sploh dobili t. i. bralna navade. Vsaj veliko večja, kot če dobijo v branje knjige, s katerimi se ne morejo niti najmanj poistovetiti in z interneta preplonkajo vsebino.
Če se otrok vsaj navadi brati, karkoli že, obstaja vsaj teoretična možnost, da se bo kot odrasel človek naveličal knjižnih smeti in čez čas prebral tudi kaj boljšega. Če pa se mu branje zagabi že v OŠ, itak še bral ne bo. Tako je dolgoročno škoda zagotovo večja, kot če bi kot otrok prebral kako knjigo, ki ni vrhunska otroška klasika.
Vsaj zase vem, da danes zagotovo ne bi brala, če v OŠ ne bi vstopila s trdno zabetoniranimi bralnimi navadami. S seznama obveznega branja v vsaj OŠ in gimnaziji sem do konca prebrala tako majhen delež knjig, da ni omembe vreden, čeprav sem od kakega četrtega leta naprej požirala knjige – tako “dobre” kot tudi nekaj “treša”.
Okej, Katja 10, tole tvoje ima “rep in glavo”.
Ampak vseeno se mi zdi, da se med otroškimi knjigami res najde dovolj takih, ki zadovoljijo tako kvaliteto kot zanimivost za mularijo. Če Pet prijateljev ni OK, zakaj jim ne predlagajo recimo Kaestnerja ali Lindgrenove? Ne vem, če obstaja kdo, ki bi jima lahko karkoli oporekal…
Kaj pa z Roaldom Dahlom? Ta je fantastičen, zabaven … Pa Kaestner je tudi zelo, zelo berljiv.
Glede Petih prijateljev – tudi jaz sem požrla celo zbirko med enimi poletnimi počitnicami, pa mi ni pokvarilo bralnega okusa 😉
Meni osebno se ne zdi nič spornega, če se bralne navade ustvarjajo ob trešu. Mislim, da smo vsi “zahtevnejši” bralci šli skozi (krajša ali daljša) obdobja treša, pa tudi če ostane na šrotu – big deal. Itak je najbolj pomemben užitek ob branju, še prav posebej na začetku. Če se mu pa s časoma razmerje prebranega začne prevešati v plus kvalitetne literature, pa toliko bolje.
Moj sine ni prebral ničesar, vse je bilo na mus. Potem je dobil kuharsko knjigo za rojstni dan, kar mu je pisano na kožo in je dobil malo veselja. Zdaj je dobil preblisk, da bo pa on sam bral Kapitane Gatnike. Ojej… Ampak, ej, jaz zdaj prvič od njega slišim “Mami, jaz grem brat”. Tudi prepirov z bratom je precej manj, saj bratu, ki je knjižni molj od nekdaj, ne teži več, naj se igrata skupaj. Zraven njega se poči na sedežno in uživata vsak ob svoji knjigi. Jaz pa usta do ušes. 🙂
>zakaj jim ne predlagajo recimo Kaestnerja ali Lindgrenove?
Najbrž zato, ker vedo, da starši svojim otrokom tako ali tako kupijo/dajo v branje knjige, ki so jih imeli sami radi, ko so bili še otroci. Mislim, da v SLO skorajda ni doma brez Pike Nogavičke in/ali Koestnerja 😉
To so kul knjige, seveda so najbrž za otroke zanimive še danes. Ampak prepričana sem, da otroci rabijo tudi kako knjigo, ki ni iz “prazgodovine” do sredine 20. stoletja, ko je bil računalnik znanstvena fantastika in mobi nekaj nepredstavljivega …
Ko pa gre izbiro primernih del, je pa itak znano, da imajo šolniki na glavi že veliko masla, pzp. čisto dovolj za eno tožbo “slovenskega naroda proti avtorjem seznamov obveznega branja”, katere temelj bi bilo “dolgoletno in predvsem nadvse sadistično ubijanje vsakega zanimanja za branje”. Vsa čast izjemam, te ne štejejo sem.
Glede na to, da se ljudje, ki sestavljajo te sezname, najbrž v pretežni meri rekrutirajo iz oddelkov za slovenistiko … se človek sprašuje, kaj tam počnejo. Poznam kar nekaj slovenistk, ki so jamrale, da je bil v študijskih seznamih orjaški poudarek na (pra)stari SLO književnosti, tuje in sodobne pa se tako rekoč niso dotaknili.
Sama menim, da bi bilo fajn, če bi bilo obvezno branje nekakšna solata, sestavljena iz kakovostnih novejših del in zanimivejših primerkov B-lige, začinjena z boljšimi primerki klasike. Res ne bi pretiravala s slovenskimi klasiki – vsi po vrsti si že ne zaslužijo tolikšnega svetniškega soja, kot ga imajo.
Preussler, Otfried: Mala čarovnica,
Preussler, Otfried: Strahek,
Preussler, Otfried: Mali povodni mož,
Preussler, Otfried: Razbojnik Rogovilež,
Nöstlinger, Christine: Kako se znebiti kumaričnega kralja,
Nöstlinger, Christine: Pes gre v širni svet,
Zupan, Dim: Trije dnevi Drekca pedkca in Pukca smukca,
Zupan, Dim: Tri noči Drekca pedkca in Pukca smukca,
Zupan, Dim: Tri zvezdice Drekca pedkca in Pukca smukca,
Zupan, Dim: Tri skrivnosti Drekca pedkca in Pukca smukca,
Zupan, Dim: Tri spoznanja Drekca pedkca in Pukca smukca …
… za Drekca pekca in Pukca smukca nisem prepričana če so zapisani po vrsti, pa tudi glede velike začetnice nisem povsem prepričana, če je torej napak, se opravičujem; so pa sicer vse knjižice zabavne, prijetne, pa tudi v namen bralne vzgoje povsem primerne.
tudi bralka
“Ko pa gre izbiro primernih del, je pa itak znano, da imajo šolniki na glavi že veliko masla, pzp. čisto dovolj za eno tožbo “slovenskega naroda proti avtorjem seznamov obveznega branja”, katere temelj bi bilo “dolgoletno in predvsem nadvse sadistično ubijanje vsakega zanimanja za branje”. Vsa čast izjemam, te ne štejejo sem.
Katja10″
HEAR HEAR! Takoj podpišem peticijo (sploh za srednje šole)!
K.
Zakaj je ojej?
Prvič. Moje laično mnenje o knjigah in tem, kako kaj v njih piše: V knjigi, ki jo bere tako majhen otrok, “bralec začetnik” se mi zdi primerno, da je vse slovnično pravilno. Tam pa ni. In mu je težko razložit, da onadva v svojih stripih pišeta pač drugače, narobe in da je to narobe tudi če piše v knjigi. 🙂
Drugič. Po “uradni dolžnosti” (tj. kot mama) moram bit huda, ker so tam noter neumnosti. Mulo mi zdej namreč išče okrog kečap v vrečkah, da bo delal špljoskote. B)
Tretjič pa tole (ampak naj ostane med nami) – knjige so genialne. Všeč mi je tudi, ker skozi tele neumnosti, ki jih išče, vidim, da prebrano pravzaprav čisto dobro razume. Kar me zabava in navdaja s ponosom. Čeprav moram bit vseeno mal huda.
Evo, če se še česa spomnim, pa napišem
Lepo vas pozdravlja
Glistoslava Kombajn
Se strinjam s tretjič, sočustvujem z drugič in dvigujem roko v pripombo pri prvič. Pravopisne napake v izdelkih mulčkov je Pilkey uporabil, ker je sam kot otrok imel velike probleme s pravilnim pisanjem (ADD in če me spomin ne vara, celo neka lažja oblika disleksije). Namen uporabe formalno nepravilnega zapisa je prav v tem, da pokaže otrokom, da jih naj ne bo strah ustvarjati, temveč da je najpomembnejša stvar domišljija. Važno je, da si kreativen, pa četudi spustiš kako vejico in piko (in tako prikrajšaš Mačka Murija za polnovreden jutranji obrok, hehe).
Vračam lepe pozdrave
Kahlohlač Bajs (če se prav spomnim)
Saj razumem, pa starejši, bolj načitani mulčki najbrž tudi. Ko znaš pravilno, razumeš tudi napako in znaš ocenit, ali gre za šlamparijo ali namensko, zapisano z namenom. Vprašanje je, če “poanto” razume mulček, ki mu je to ena prvih knjig, ki jih je sam od sebe vzel v roke.
Se tudi strinjam, da je domišljijo treba negovat. V šoli pa hočejo, da je poleg vsega še prav. Ali occenjujejo ločeno vsebino od pravopisa? Še ne vem – starejši je šele zdaj v četrtem razredu, kjer bodo ocene… Treba, pa če nam je všeč ali pa ne, je mulčku vbit v glavo, da je škatla brez J, življenje ima pa celo dva. In pol ti tkole en Grega in Klemen zbijata avtoriteto…
V upanju, da pri ocenjevanju ocenjujejo tudi domišljijo, ne samo pravilno postavljenih vejic,
Glistoslava Kombajn