Knjiga Dušana Jelinčiča, zanimiva. En odstavek, ki se me je še posebej dotaknil:

“Človek si je postavil svoja pravila, ali pa je bila le narava, ki mu je prišepnila: več kot je tveganja, več je zadoščenja. Bolje in bolj polno živiš, več tvegaš. Če nočeš, da se ti kaj zgodi, ne greš na pot, a ne doživiš ničesar, ni te. Najmanj cenijo svoje življenje tisti, ki ga dan na dan spreminjajo v brezmejno neobljudeno puščavo in prav ti najbolj očitajo tveganje nam, ki nas žene v svet nevidna sila, strast, želja po neskončnem ali pa obup.”

A ja, pa v knjigi nisem označila odstavka s klicajem:)) Tudi mene namreč zelo motijo označbe v knjigah, ki si jih izposodim v knjižnici.

Super knjiga in jo priporočam, če še niste brali.