polglasnik
Kot prvo, nič se ne skrije, polglasnik pri pregibanju odpade.
Ne vem, od kod tudi butasto osnovnošolsko učenje otrok, da se osebek skrit v povedku, nič ni skritega, nasprotno v povedku je z ustrezno končnico izražen osebek.
Toliko o skritosti.
Precej te teorije sem pozabila, moram priznati. Če pa zdajle ne bom preveč brcnila v temo, se mi zdi, da ni nujno, da je vsak samoglasnik, ki odpade pri pregibanju, nujno polglasnik. Gre lahko tudi za kratke nenaglašene samoglasnike, ki izgubijo/spremenijo svoje mesto. Mogoče bo kdo mlajši tule to še vedel iz piflarskih časov. 🙂 Meni je ta teorija malo poniknila v 15 letih.
Po pravici povedano, bi morala bolje poznati terminološki izvor besed, da bi si upala suvereno trditi, ali gre v primeru odličen za polglasnik ali ne. Po mojem tu ni polglasnika, sprejmem pa tudi kritiko, ker res ne poznam toliko tega razvoja v srž.
Znan mi je primer mesec, meseca/mesca, za odličen pa ne bi upala trditi. v primeru zadel pa sploh ne bi govorila o polglasniku. Se ti zdi, da je res to polglasnik?
Slovnica ti ne more pomagati pri tem?
Ja, tako je načelo. Ne spomnim se, da bi bila kakšna izjema. Gre za t.i. Havlikovo pravilo. Praslovanščina je imela dva poglasnika (prednji in zadnji), ki sta bila lahko v šibkem ali krepkem položaju. Šibki položaj je tisti, ki je bil na koncu besede (od tam začneš šteti). Polglasnik, ki mu sledi, je v krepki poziciji in tako naprej. V primeru bom označila polglasnik z “x”. Primer besede “pes” v psl.:
1.imenovalnik: pxsx (zadnji x je v šibki, predzadnji je v krepki poziciji)
2. rodilnik: pxsa (tu je zadnji samoglasnik poln. Kot prvi polglasnik od zadaj tokrat nastopi polglasnik v korenu, ki se tako znajde v šibki poziciji).
Praslovanski polglasniki v šibki poziciji so v slovenščini vsi onemeli, zato se sln. beseda “pes” konča pri “s” in ne s polglasnikom. V rodilniku pa polglasnik v korenu onemi, ker je bil v praslovanščini v šibki poziciji.
Pri “mesecu” pa e ostaja, ker je bil na tem mestu nekoč (v praslovanščini) nosnik, ki se je razvil v e in ne polglasnik. Se pa izgovori mesec s polglasnikom zaradi analogije po drugih oblikah (ker je na tisoče besed, ki se končajo na -ec in imajo na tem mestu izvorno polglasnik). Oblika “mesca” v rodilniku je nova in dovoljena zaradi široke uporabe.
“OdličEn odličnega” – ja, tu je polglasnik, pojav je identičen prvemu, ki sem ga razložila.
Prišel, prišla – tudi tu je polglasnik (razvoj je nekoliko drugačen, ampak je to nepomembno, ker deluje kot “pes”).
Pri “zadel” vidiš, da v ženski obliki “e” ostaja. Polglasnika tam ni. V praslovanščini je bil na tem mestu samoglasnik jat (izgovorjava tega glasu je bila v grobem “ie”).
Uau, Nšoči, hvala za tole razlago. Šele zdajle sem sploh razumela ogromno tistih predavanj iz praslovanščine. 🙂 Res je, da se nikoli nisem poglobila, res pa je, da so nas tudi bombardirali s tem in ker nam to ni bilo v ospredju, smo večina to sprejeli mukoma, za sam študij je bilo pa itak tu mač. 🙂
Vem pa, da so samostojni imeli malo več stare slovanščine in razvoja jezika, mogoče so tudi oni to bolj razumeli.
Ampak, si pa super tole razložila, ravno to mi je manjkalo. Zdaj sem prav sebično pristavila piskrček k prvotni poizvedbi nekoga drugega. 🙂 Hvala.