Pozdravljeni!
Rabim idejo:)
Napisati moram esej o ljubezni in ga navezati na kakšno literarno delo. Do danes se mi je zdelo, da bo to mala malica, saj sem navdušena bralka in seveda tudi komentatorka knjig.
Zdaj je pa čas, da je treba začeti pisati, pa se žarnica nad mojo glavo ne prižge.
Mi lahko predlagate kakšen roman, novelo, zgodbo, karkoli…ki bo dala dosti filozofskega razmišljanja o kakršnikoli vrsti ljubezni. To pomeni nobenih Angelik in Daniel Steel, ampak tako knjigo, s katero kar dihaš ljubezen, ko jo bereš. Ne rabi biti lep konec, ne rabi biti klasik, ne rabi biti konvencionalna ljubezen…Ima kdo kakšno idejo?

Ljubezen v času kolere

Aja, recimo še Mojster in Margareta

ana karenina

Boris Vian: Pena dni

Ja, Pena dni je več kot primerna za tak namen, se strinjam …

Tudi sama sem najprej pomislila na Ljubezen v času kolere, Pena dni mi je malo preveč odpuljena, mogoče Pojdi, kamor te vodi srce (Tamaro), Nevarna razmerja (Laclos)? Tudi Kluunova Pride ženska k zdravniku je na to temo.

Kar precej pojavnih oblik ljubezni najdeš tudi v Zgodovini ljubezni.

Mogoče Odveč srce, Neznosna lahkost bivanja

Drakulič: Kot da me ni.
Knjiga črna, ampak konec fantastičen, poka od katarze.

Drakulič: Okus po moškem
Od same ljubezni ga je kar pojedla.

Avtorja se ne spomnim, ampak: Veronika se odloči umreti.
Deklica tvega smrt, da bi ostala z izbranecem.