Kdaj neko besedo določimo kot predmet in kdaj kot prislovno določilo kraja.
Npr. Leži na postelji. Ali se prav vprašamo kje leži? ali na kom ali čem leži? Je možno oboje?

Hvala.

Prednost ima prislov, torej kje.

Prislov je le ENA beseda, če je to krajevni je npr. zgoraj, levo, zadaj, …
p.d.k. pa je iz več besed.
V obeh primerih pa se sprašujemo z istimi vprašalnicami (kje, kod, …)

Spet ista zgodba.

Ko analiziramo stavek, ne moremo izbirati med stavčnočlenskimi elementi in besednimi vrstami. Torej eno so stavčni členi, drugo so besedne vrste. Besedne vrste nastopajo v stavku oz. imajo svojo vlogo kot stavčni členi. Niso pa to stavčni členi.

Ni mogoče torej na tehtnico postaviti prislova (BV) in prislovnega določila kraja (SČ).

Natajino vprašanje je že dobilo odgovor, da ima p. d. k. prednost pred predmetom, zdaj jo bomo pa zbegali, ko bo začela dvomiti o tem, ali se je prav odločila za p. d. k. ali bi morala razmišljati o prislovu.