Pozdravljeni!

Pri učenju tujega jezika si pomagam s prevajanjem, kar mi omogoča, da hkrati delam tudi na maternem jeziku – slovenščini.

Nek stavek v tujejezičnem romanu sem v slovenščino prevedel na dva različna načina. Zanima me, kateri vam je bolj všeč in če se vam sploh zdita oba pravilna.

“Zazrl se je v svoj napol pojeden hamburger, iz katerega je curljala omaka; ves se je tresel in bilo ga je strah, da bo bruhal.”

“Zazrl se je v hamburger, ki ga je (bil) pojedel do polovice in iz katerega je curljala omaka; ves se je tresel in bilo ga je strah, da bo bruhal.”

Meni je načeloma prvi bolj všeč, a mi “pojeden” nekako kar ne da miru …

Mene pasiv v slovenščini ne moti, zato se mi prva varianta zdi povsem OK. Sendvič je pojeden, pivo popito, trava pokošena in cunje so oprane.

+1

Hvala za odgovor Filip_. Katja10, tvojega odgovora žal ne razumem (lahko pa si domnevam, da enka pomeni, da ti je 1. možnost bolj všeč).

lahko pa domnevam*

Mislim, da hoče reči, da se pridružuje prejšnjemu mnenju.

In tudi meni je prva možnost bolj všeč.
In v tem primeru tako ne gre za trpnik, ampak za čisto navaden deležnik stanja na -n.

@Strateg: + 1 na forumih pomeni, da se pridružuješ mnenju svojega predhodnika.

Imaš prav, Zvedavec, zveni pa nekako “trpniško” :))

No in? A je potem bruhal ali ne? 🙂

Ko se je prepričal, da se mu to ne bo pripetilo, je plačal račun in odšel, ne da bi pogledal okoli sebe.

Kako se vam zdi, če bi namesto “ne da” uporabil “brez da”?

Ne da je pravilneje od brez da.

Brez da je grozno.

“ne da bi” je prav, “brez da bi” je narobe.

In po mojem mnenju je prevod iz drugega primera veliko lepši.

krat

zame ni, je preveč odvisnikov

Še enkrat hvala za vaša mnenja.

Odvisniki so bili tudi moj pomislek.

Osebno v pogovoru spontano uporabljam “brez da” in se mi ne zdi grozno, ampak če že enkrat pišem, bi pa rad napisal lepo in pravilno (tudi po standardu drugih).

Namesto na pol pojeden bi bilo lahko na pol použiti …

Dober predlog, metka 2. 🙂

Mogoče bi “na pol použit” bilo bolje?

Ah, koliko nesigurnosti!

Použit pa že ni v redu. Sliši se zelo čudno, nevsakdanje. Pojeden se mi zdi bolje.

Na pol použit ali na pol použiti, tukaj sem jaz v dilemi. Nagibam se k na pol použit.

Mislim, da ne smemo biti prestrogi do jezika, ker sicer jezik ne predstavlja več neke svobode izražanja, ampak nas omejuje in ukaluplja.

Nedoločna oblika, torej pojeden/použit, saj ga “použitost” ne opredeljuje, ni njegova bistvena lastnost, ki bi ga razlikovala od drugih.

V nekaterih področjih Slovenije v dialektu poznajo večinoma le določno obliko, npr. ponekod na Štajerskem: “Kaj si tak leni!”

Jaz sem s štajerskega konca pa ne bi rekel: “Kaj si tak leni!” 🙂

Bi pa rekel: “Glej, kak je debeli!” “Eu” se nam (si bom upal trditi) na koncu besede hecno sliši.

OK, in kako bi rekel: “Kaj si tako len?”

Jaz bi to po štajersko opisala takole: “Ka se tak lene”, pri čemer sta e pri “se” in drugi e v besedi “lene” v bistvu nek širok i. K bi izgovorila trdo in aspirirano. Zamisli si, da ti vsebina iz nosne votline pade v grlo in ti jo hočeš nato spraviti ven, pri tem pa rečeš nekaj kot “k”. A se izgovori kot vmesna stopnja med a in širokim o v knjižnem jeziku. Vsi vokali so enako dolgi, poudarjeni so “a” v obeh besedah in prvi zlog v “lene”. Ritem rahlo spominja na španščino, melodija na madžarščino, pri tem pa, ko izgovarjaš stavek, misli na nekaj, kar te muči in jezi (ali se ti rahlo gabi, recimo kot tisto, kar se ti je zataknilo v grlu).

Ne,reko bi: “Ka(j) si tak len!” 🙂 [j komaj slišen]

Seveda pa ni enotnega štajerskega narečja. Jaz bom na tem mestu govoril samo zase in za bližnjo okolico, ki jo poznam.