V knjižnici vedno najprej prešnofam tiste police, ki so namenjene “bolj branim knjigam”. Zanimivo, kako hitro se knjige po omembi na forumu pojavijo tam. :))))) Tako da mi sploh ni treba iskat pa gnjaviti knjižničarje, kje bi kakšno reč našla.

Zanimivo, kako nekatere knjižnice postajajo podobne trgovinam…. Namesto da bi spodbujale k branju manj iskanih (a dobrih!) knjig, furajo tisto, kar že itak vsaka ovca pograbi samo zato, ker so drugi rekli, da “se to pač zdaj bere”. A ljudje čisto nič več ne zaupajo sebi, svojemu okusu? A res rabijo, da jim nekdo dirigira, kaj naj berejo? A mora res knjiga že od zunaj izgledati kot najhujši kič, da jo sploh vzamejo v roke? A so čisto, čisto, čisto zares izgubili vsak občutek za kritičnost, za samostojno odločanje??? Dober knjižničar pri zdravi pameti ne bi smel še eksplicitno ponujati tistega, kar je že itak razgrabljeno in 60x rezervirano…. Potem se pa požiralci junk-branja še pritožujejo, kako dolgo da morajo čakat na masajko ali kako podobno sr***e…. kaj pa so pričakovali, če je pa še toliko njim podobnih, ki rezervirajo tisto, kar “se bere”? Škoda, ko je pa tak užitek zakopati se med police in brskati, odkrivati….
Masajka naj se kar sama prebere, jaz je že ne bom.

@striga: bravo!

Mislim, da poanta prvega posta ni bila v tem…v masajki namreč. Čeprav se res tudi ta omenja tu gor na forumu (pre)pogosto :-).

Jaz pa mislim, da so tiste naj police čisto OK zadeva, ker:

1. Je tam gor res 70% masajk in podobnih knjig, ampak ostalih 30% je več kot spodobnih – so, vsaj v naši knjižnici, prav tiste, ki tu gor žanjejo pohvale od najbolj stalnih moljev. In če samo enkrat na leto pade pomotoma kakšna od teh v roke komu, ki je prišel po masajko, je to precej velik dosežek :-).

2. Ker so vse masajke, ki niso izposojene in 60x rezervirane, na razpolago na tej polici, ljudje ne gnjavijo kar naprej z njimi knjižničark, ki tako lahko opravljajo svoje delo – to je poklepetajo z mano o kakšnem branju, pa hitro “podelajo” vse izposoje in vračila, da ni vrst :-).

3. Dokler sta bila otroka majhna, sta se zamotila v otroškem kotičku ravno toliko, da je mama na hitro našla kaj primernega ravno na teh “naj” policah”, o brskanju in odkrivanju bi lahko le sanjala…

Kdor hodi v knjižnico le po knjige, ki so naj, mu pa itak ni pomoči, police gor ali dol. Žal!

No, v naši knjižnici je ta znamenita polica (v resnici so štiri, se mi zdi) kar v redu.

Na tistih poličkah se najdejo tako najbednejši hiti kot solidna srednja liga in vrhunski primerki (včasih tudi starejši, kar mi je všeč). Približno razmerje med njimi je 1 : 1 : 1.

Na – običajno tematski – “razstavici”, ki je na drugem mestu in kjer tudi lahko jemlješ razstavljene knjige, pa gre skoraj vedno za zahtevnejše branje.

Skratka, v novi Knjižnici Otona Župančiča se kar potrudijo. Jaz sem zadovoljna, saj sem prav tam našla že nekaj knjig, ki so me navdušile, tudi “Popravke”, delo, o katerem blebetam že teden dni.

Še najboljše je poanto zadela Enka.
Tiste police so pač tam, pri roki, še dobro, da so iz vseh razlogov, ki jih je naštela že Enka.
Zanimivo je to, da se recimo nekaj dni po omembi tukaj določene priporočene knjige pojavijo na tisti polici, predvidevam da zato, ker ljudje sprašujejo po njih in jih potem parkirajo na tiste police ravno zato, da knjižničarji ne delajo kilomterine po nepotrebnem ampak lahko počnejo kaj drugega.
S knjigami, ki jih tam srečam nisem mislila Masajke & co. – ki je, mimogrede, sploh še nisem srečala, verjetno ravno zato, ker je “in” in zato kar naprej sposojena. Tukaj tovrstno branje ni ravno med hudo resnimi priporočili, nooo :)) Trgovinico pri srečni roki sem že srečala tam. Pa knjige Polone Glavan so bile tudi tam. Pa Beli zobje. Pa Paasilinna. Tukaj večkrat omenjene knjige pač. Me zanima, kdaj bom prvič srečala Popravke. 😉

He, he, ko sem jaz začela prebirat tale forum, sem bila tudi zelo (prijetno) presenečena nad tem, koliko tukaj omenjenih knjig je na naši naj polici (pri nas jih je celo osem, samo bolj kratkih, Katja :-)). Sem bila prepričana, da je res namenjena le masajkam…v resnici pa Jellinek, Kristof, Jergović, Schllink, Marquez, veliko sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic (niti pod razno ne le Desa Muck in Vesna Milek :-)), vse kar je naštela zanimivo:), pa še veliko kvalitetnega branja. Priznam, da še niti slučajno nisem uspela pobrati s teh polic vsega, kar bi rada prebrala.

Enka skoraj vedno pove tisto, kar tudi sama mislim.
Enka, bravo!

Se mi zdi pomembno, da ljudje sploh berejo/mo, pa četudi gre za Da Vincijevo šifro, Masajko ali kaj drugege….nekateri pač ne iščejo in ne potrebujejo presežka in konec koncev, od časa do časa se prileže tudi zgodba, ki jo samo prebereš in je to, to. In glede na to, da si očitno knjižničarji na ta način olajšajo delo, hvala bogu za polico…..zdaj vem kam naj grem iskat, če knjige ni tam, kjer bi morala biti (he,he,he).

Ravnokar sem prišla iz knjižnice in imam spet novih 14 knjig… Ampak, so bile vse nabrane na tej “zloglasni” polici :))))))))))

no, razen tiste edine, za katero se je morala knjižničarka potrudit in jo poiskat na mladinskem oddelku (huh, končno sem dobila tretji del Arturja ;)). Hvala!

ma, ja berem vse živo. Zatakne se mi edino pri knjigah tipa Pamela Anderson (sem firbec, pa sem si jo en dan izposodila)… Takih knjig enostavno ne morem brat in glede na to koliko dobrih jih še čaka (pa na momente mislim, da ne bom nič več novega našla v knjižnici), mi je tudi škoda časa za bolj brezvezne knjige. Zame brezvezne :))

Popravke sem srečala danes. Zaradi presežka bolnih otrok in posledično pomanjkanja spanca in časa sem jih prepustila komu drugemu. :))))))))))))))))))

Huh, pa sem našal tole temo. Da še malo pojamram o novotarijah v matičnem Prežihovem Vorancu. Ki se tičejo zloglasnih polic popularnih. Namreč, moje ljube police si je nekdo omislil tematsko porazdeliti!

Kar pomeni naslednje. Da je polovica do sedaj razpoložljivega prostora namenjena t. i. družbenim romanom. V to (pod)vrsto književnosti v knjižnicah sodijo tudi vse masajke, pamele in ostalo meni nezaželeno čtivo. V to isto podvrsto sodi tudi vsa slovenska literatura, pri čemer je problem v tem, da je založba VED očitno med knjižničarje na Viču infiltrirala svojega človeka, ki polico pridno polni predvsem s tovrstno sodobno slovensko besedo. Kar pomeni, da se je obseg kvalitetnega branja na polici popularnih občutno zmanjšal. Pri tem pa imajo kategorije kot so zgodovinske knjige, potopisi, biografije (hm, pridite kdaj pogledat izbor v tej kategoriji, kdo bi si mislil, kaj vse je biografija…menda kar vsaka knjiga, ki je pisana v prvi osebi ednine :-)) in kar je še tega, prosotra enostavno preveč. Njihovi deli polic so le na pol polni, pa še za to so morali zvleči z običajnih polic kakšne stare klasike, ki jih do sedaj na popularni polici nisi (več) srečal… Spodoben je edino predelek s kriminalkami. Da ne pozabim! Knjige so dodatno ogradili z nekimi ograjicami. Tako ni več elegantnega enoročnega lagodnega brskanja po principu domin. Vsako knjigo je potrebno skorajda izpulit iz ograde…čist mimo!

In poanta? Oja in Toro, po mojem vama bom začela redno delat gužvo na Grbi :-).

@Enka: ali pa reci adijo svoji zdajšnji službi in se loti temeljite reorganizacije matične knjižnice – očitno je, da pri tem hudo potrebujejo strokovno pomoč ene take veteranske moljice, kot si ti 😉

Ali pa če se kar na razpis za direktorja Mestne knjižnice Ljubljana javim, a Katja? 😉

Že tečem lobirat :-)))

A pa kakšne predloge in komentarje povete tudi knjižnici, al si sm tu na MON-u podelite med sabo? 🙂