Vse, ki ste spodaj omenjale, da prevajate…ali pa rudi druge, ki še niste omenile 🙂 – kot prvo me zanima, kje si kot samostojen prevajalec zagotoviš delo, kako sploh začeti? In drugič, kako do statusa samozaposlenega? Pa še, kaj ta status prinese (imaš bolniško, porodniško etc.)? Kolikor vem, ne.

Mene pa predvsem zanima od kod toliko dela prevajalcem? Ali toliko računajo ali od kod toliko dela? In seveda plače? Kolikor vem bolniške in egresa ni. Tudi sama znam tri jezike zelo dobro in bi jih z veseljem prevajala za takšno plačo, saj je moja trenutna veliko nižja, delam pa tudi nekaj popolnoma drugega. Sploh pa nevem ali lahko postanem prevajalka.

takih prevajalcev je malo morje… ki znajo tri ali pa pet jezikov “zelo dobro”

samo problem je v tem, da moraš za prevajalca znat še kaj poleg. začni prevajat kakšne članke ali kaj podobnega zase, pa boš videla, kako je s tem, in koliko bi bil tvoj prevod sploh vreden.

tu in tam moram prevesti kakšno poročilo za naše podjetje… recimo 30-40 strani. dovolj, da vem, da takega dela niti slučajno ne bi počela… da si 10-12 ur na dan zabubljen v računalnik… hvala lepa… ni to lahko delo, in tisti, ki imajo take plače, kot so oglaševale nekatere spodaj so redki. večina jih stagnira na minimalcu.

Jaz sem prevajalka in res dobro zaslužim. Ne znam treh jezikov, znam dva, ampak zato zelo dobro. Za prevajanje pa sploh ni pomemben samo jezik, iz katerega prevajaš. Za zelo dober prevod mora tudi slovenščina biti zelo dobra. Brez zamere, ampak ti, ki želiš prevajati, očitno ne veš, koliko vejic tebi manjka v nekaj stavkih. Od kod toliko dela? Dela imam toliko, kolikor ga lahko naredim. Če bi imela voljo delati 24 ur na dan, bi dobila dovolj dela. Zakaj? Ker sem dobra in ker naročniki vedo, da sem dobra. Ko si na dobrem glasu, ti dela nikoli ne zmanjka. Težko pa je priti na dober glas, če ti nihče ne da priložnosti. Ali jo boš dobil, je verjetno precej odvisno od sreče.

Zelo dobro znati nek jezik ni dovolj. Jaz imam akademsko znanje (ki pa seveda ni pogoj, lahko si samouk – še bolj bistveno pa je odlično znanje slovenščine), zato imam tudi svojo ceno. Do katere pa seveda ne prideš čez noč. Najprej dolgo delaš vse za vsak denar, se učiš, si ustvariš ime, potem pa pride tudi zaslužek. Če seveda ogromno delaš. Plača 2000 evrov se mogoče sliši veliko, ampak jaz si od tega plačujem 300 evrov prispevkov (lahko bi tudi nehala), bolniško imam šele po enem mesecu (koristila sem jo v nosečnosti), nimam dopusta (beri – ko grem na dopust, je plača prepolovljena) in tako dalje … Ni vse samo med in mleko, kot se mogoče sliši ob omembi velike plače, kot vas nekatere prepričujejo. Porodniško imaš pač glede na prispevke, ki jih plačuješ. Prepogoj je, da imaš status samostojnega kulturnega delavca, sicer ti preostane samo s.p. ali pa delo brez vsakršnega statusa in socialne varnosti.
Če pa zboliš, je pa itak vse adijo.
Dela je za dobre prek zadost, visoki zaslužki so pa verjetno res bolj izjema.

Če nimaš plačane porodniške in dopusta je še vedno bolje kot pa 500 ali 600 neto.

Če si plačuješ prispevke, imaš porodniško in bolniško. Jaz sem imela porodniško 400 evrov.

A za gripo imaš bolniško? Za angino? Nimaš je, a ne?

Jaz je nimam.

Beri zgoraj. Tale bolniška za samozaposlene je bolj tako-tako, ampak pri rizični nosečnosti se pa prileže. Bolje to kot nič.

Vse tiste, ki prevajate – ali imate končano filozofsko fakulteto – smer prevajalstvo? Mene namreč mika, da bi vpisala študij prevajalstva izredno.

Sploh nimam filozofskega faksa. Končala sem nekaj drugega. Kar mi tudi prav pride pri prevajanju.

Vidim, da res kar veliko prakticirate tole prevajanje. Ampak odgovora na vprašanje pa še vedno nisem dobila: kje najti delo??? Dobro, ustvarit si moraš ime, ampak, da prideš do tega, moraš nekje začeti. Pač na začetku. Ampak kako, na koga se obrnit, kje, kako?
Naj dodam, da tudi sama prevajam za agencije, kjer mi oni ‘dobavljajo’ delo, ampak to ni to.

Tiste, ki ste samozaposlene, kako ste disciplinirane, koliko ur na dan recimo prevajate? 8 ur, običajen delavnik? Je to bolje, kot ‘klasična’ služba? In še, pogoj, da dobiš status, je kakšen za prevajalca?

Delam za televizijo. Šefinja mi da toliko dela, kot ga lahko naredim. Tam delam od samega začetka. Takrat so iskali in so vzeli tudi začetnike. Danes imajo dovolj prevajalcev in zelo težko pride zraven kakšen, ki nima izkušenj. Z disciplino je tako/tako. So obdobja, ko delam zelo pridno in obdobja, ko se mi nič ne ljubi. Če si priden, lahko v dveh tednih narediš toliko, da potem dva tedna gledaš v luft ali greš na počitnice. To sem jaz večkrat naredila. Dva tedna delala ves dan, zaslužila 350.000 SIT in potem šla za dva tedna na morje. Vse se da. Ne predstavljam si, kako je biti v klasični službi. Če moram vsake dva tedna kdaj zjutraj kam iti, mislim, da je konec sveta. Če bi vsak dan nekam hodila, ne vem, ne predstavljam si.

Kje ste se pa naučile jezika tako dobro, da lahko prevajaš? Ali ste živele v tujini, da odlično obvladate tuj jezik? Jaz sem se namreč učila angleški jezik 11 let, imam narejen tudi BEC vantage izpit, vendar strokovnih tekstov verjetno ne bi znala kvalitetno prevajati.

Jaz imam filofax, angleščina, ampak ne prevajalska smer, ker mislim, da je bil pogoj dva jezika. Začela sem prek študenta, potem pa sem se tudi jaz uštulila na televizijo. Takrat je bila zlata doba za prevajalce, željne dela. Niso pa bili taki honorarji, vsaj na začetku ne. V tujini nisem živela. In res je, skoraj tako kot angleščina, je pomembno znanje slovenščine. Včasih imaš za sabo lektorja, največkrat ne. In skrpucalo od slovenščine je zanič prevod, če še tako obvladaš tuj jezik.

Jaz bi se na tvojem mestu pozanimala pri kakšnih obskurnih televizijah, ker na glavnih boš težko prišla zraven. MTV, national geographic, povsod, kjer imajo slovenske prevode. POkliči in zahtevaj vodjo prevajalcev. Potem bodi vztrajna. Zavedaj pa se, da začenjaš z nule, zato se opremi z dobršno mero pohlevnosti, a vendar samozavesti, če me razumeš. Mene kar zmrazi, ko poslušam kakšno frišno s faksa, kako je polna sebe, da ona pa ne rabi uvajanja, ker kaj pa je to tazga! Da rataš top prevajalec, potrebuješ od deset let naprej. Na začetku so tvoji prevodi užas. Od vseh nas.

Z disciplino je pa od meseca do meseca odvisno. Včasih več kot 8 ur, včasih še 2 uri komaj skupaj spravim, včasih pa čist zabluzim.

Nisem študirala prevajalstva, ampak nekaj povsem drugega in sem ta poklic kar dolgo tudi opravljala. Pri tem sem veliko uporabljala angleščino in francoščino (govorila in pisala v obeh jezikih), poleg tega že vse življenje zelo veliko berem v slovenščini, angleščini in francoščini. Poleg odličnega znanja maternega in tujih jezikov je pogoj za kakovostno prevajanje tudi široka razgledanost, zelo koristno pa je tudi poznavanje kakšne stroke in njene terminologije (pri meni sta to pravo in ekonomija).
Ko sem šla na svoje in se začela poklicno ukvarjati s prevajalstvom, sem že imela napeljane stike z nekaj naročniki, ki so potrebovali prav moje znanje. Kot so povedale že kolegice pred menoj, je veliko odvisno od sreče, pa tudi naključja. Potem pa se, če si dober in natančen, če se držiš rokov in si zanesljiv, začne krog naročnikov širiti. Seveda sem tudi jaz opravila svoj delež “svaštarjenja” in živciranja zaradi zamujanja s plačili (ki je zlasti med manjšimi slovenskimi založbami kar reden pojav).
Danes je tako, da imam ponudb več, kot jih lahko sprejmem. Večinoma delam za največjo slovensko založbo, ki je resna firma in reden plačnik. Delam z več uredniki in imam ponavadi že v začetku leta plan dela do konca leta. Vmes delam tudi strokovne prevode, ki so seveda veliko bolje plačani, vendar tudi veliko bolj zahtevni in terjajo tudi več časa. Delo za založbo je slabše plačano, vendar gre hitreje od rok in ga količinsko naredim več. Strokovni prevodi zahtevajo več priprav, tudi študija kakšne snovi, iskanje primernih izrazov, posvetovanje, so pa honorarji višji.
Zaslužim toliko, kolikor delam. Ker delam doma, moram biti seveda zelo disciplinirana, saj imam roke, ki me preganjajo. Kakšen dan je že mogoče zabušiti, v glavnem pa je treba zaradi rokov držati nek kolikor toliko enakomeren tempo. V takšnem poklicu prav gotovo velja rek, da je čas denar. Ko ne delam, pač nič ne zaslužim.
Lahko rečem, da sem zelo zadovoljna. Začetek je bil težak (kateri pa ni), zdaj, ko sem se uveljavila, pa lahko z delom, ki ga imam rada, zelo spodobno preživljam sebe in svojo družino.

@še ena prevajalka, hvala za nasvete. Pa imaš v mislih ‘štuljenje’ na tuj ali domač trg, kar se tiče MTV in tega? Da že v štartu ne zabluzim. 🙂 Si samozaposlena? Je možna kakšna oblika zgolj tako za povrhu, poleg službe, pa da je uradno?

Moja slovenščina je drugače super, imam pač smisel za jezik, ni pa mi všeč, kako agencije slabo plačajo opravljeno delo. No, najbrž ne vse enako.

Joj, to mi res ni jasno…če imaš status, lahko potem počneš več stvari, npr. prevajaš, dizajniraš, pisariš, vse to?

In vsi vi, uporabljate trados ali kar peš?
Pa vaše mnenje o delu prek agencije? Na tole pa res prosim za odg. 🙂

Pa LP!

Za zraven službe je verjetno najlažje, da odpreš svoj popoldanski s.p. in registriraš tiste dejavnosti, ki bi jih rada izvajala. Tako postanejo zadeve legalne, ti izdajaš račune in plačuješ DDV ter nekaj prispevkov (ker gre za popoldansko dejavnost tega ni veliko, DDV pa pač odvisno od prihodkov). Sicer pa gre prevajanje pogosto tudi preko avtorskih pogodb. Kako je s statusom pa ti bo moral kdo drug povedati, na to se ne spoznam.

Agencije so pa takšne in drugačne. Ene plačujejo redno in v skladu s pogodbo, z drugimi se nateguješ več mesecev. Pa tudi plačajo kar različno. Nikoli pa ne prevajaj, ne da bi podpisala pogodbo, ker se potem enostavno nimaš na kaj sklicevati, če gre kaj narobe. Jaz se nekako držim tega, da če jaz delo opravim korektno in v roku, želim, da je tako tudi z njihove strani. Če ne, pa zatežim in nisem nič kaj prijazna :)))

Uporabljam pns.

@alea, mi prosim razložiš, kako je potem preko avtorske pogodbe? Kakšne obveznosti imam do davkarije etc.? Podpišem avtorsko pogodbo z agencijo, in potem?

>Ampak odgovora na vprašanje pa še vedno nisem dobila: kje najti delo???

Začetek je težak – kot je nekdo že omenil, pomaga sreča. Sama sem začela, ko je prijateljica, ki je prevajalka, zbolela, zato mi je prepustila manjše delo. Ko sem prevod oddala uredniku, mu je bil všeč – in mi je ponudil novo delo. Potem me je priporočil drugemu uredniku – in tako je šlo naprej, dela je bilo vse več. Zdaj delam za številne založbe, dela je več kot dovolj, vendar dolgo traja, preden si ustvariš ime, tako da lahko prevajaš knjige, ki ti res ležijo, dobivaš višje honorarje ipd.

Kar zadeva dopust, bolniško in podobno, je pač malo težje. Ko delaš, denar prihaja, ko ne delaš, se pravi med boleznijo ali dopustom, ga pač ni.

In ja, kot je nekdo omenil: pri prevajanju v slovenščino je obvladovanje slovenščine enakovredno, če ne celo pomembnejše od znanja tujega jezika – brez tega preprosto ni dobrega prevoda.

Seveda domači, saj v tujini ne prevajajo v slovenščino. :)) Poleg službe je možen popoldanski s.p. ali pa preprosto delo prek avtorske pogodbe. Vse je legalno, če je pogodba in ne delaš recimo prek kakega študenta.

Če imaš status (samostojnega kulturnega delavca, kot jaz), lahko načeloma počneš vse, povezano s kulturo, samo zaposlen ne smeš biti. Na zavodu za zaposlovanje lahko tudi zaprosiš za določena sredstva za samozaposlitev, kar pomeni, da ti nekaj časa plačujejo prispevke oni.
Ni pa rečeno, da ti bodo status odobrili. Marsikomu ga ne, kar je meni nedoumljivo, saj ima država od tega samo profit. Status avtomatsko pomeni, da si plačuješ prispevke, brez si jih večina ne. Ko dobiš status, lahko zaprosiš tudi, da ti država plačuje prispevke, ampak to je še težje dobit.

Za agencije pa ne vem, ker nisem nikoli delala prek njih. Program uporabljam od naše firme.

>Ko dobiš status, lahko zaprosiš tudi, da ti država plačuje prispevke, ampak to je še težje dobit.

Sama imam status prevajalca s pravico do plačila prispevkov, ampak tu je še en hakelc: cenzus, ki ga vsako leto določi MzK. Ko ga presežeš, si moraš prispevke plačevati sam. To se je zgodilo meni, pomeni pa, da ti status “miruje” – uradno si sicer še naprej prevajalec, le da v naslednjem letu nimaš pravice do tega, da ti ministrstvo plačuje prispevke. Če si naslednje leto znova pod cenzusom (znaša okrog 19.000 € bruto/leto), si spet upravičen do prispevka. Je pa res, da je zadnje čase takšen status težko dobiti – vem za precej res dobrih in uveljavljenih prevajalcev, ki v zadnjih letih niso dobili tega statusa.

Ja, seveda je treba paziti na cenzus. Če ti država plačuje prispevke, si je to zelo nespametno zapravit. :))

Punce, super ste, hvala za iskrene in konkretne odgovore. Saj približno je tudi meni vse jasno, v detajle pa pač še ne, ker še tipam. 🙂 Rada bi se lotila vsega tega, pa ne vem, kako… :(( Kar nekako se bojim vsega, česar še ne poznam (predvsem vseh formalnosti pa kako se vse sploh obnese).

Sama sem trenutno v ogrooomni dilemi, kaj naredit. Imam možnost urediti si status, sicer ne kot prevajalec, ampak bi tudi to potem zraven rada počela (če se to sme), ker v prevajanju pač zelo uživam (in imam pač smisel za te reči). Vendar je problem, če se mi splača sploh lotit se statusa, ker nimam pojma, kje bi našla delo za prevajat (kot novinec). Drugo varianto pa imam seveda, da se redno zaposlim na svojem področju (potem lahko verjetno delam le prek avtorske pogodbe, pa spet ne poznam, kaj je bolje, kako funkcionira, kaj se finančno bolj izplača). Kaj menite, kaj se mi torej bolj izplača in kaj mi predlagate?
Kako se živi kot samozaposlen, je to dobra izbira?

Glede agencij pa, kako je s tem, zakaj je dobro sodelovanje z njimi, zakaj ne? Kako to, da nimate ve izkušenj oz. prakse z njimi? Se je takemu delu preko njih bolje izognit? Preveč poberejo?

Pa še, če mi katera zaupa svoj mail, bom vesela, ker dilemam gotovo ni konca, če se lotim tega in bi bila res hvaležna za neko ‘roko pomoči’, tako iz prve roke. 🙂