Reči moram, da komaj čakam obe novi zbirki, Modrijanov Euroman in Sto balkanskih romanov ali nekaj takšnega. Skoraj prepričana sem, da se bo tudi “za nas” našlo kar nekaj sijajnih knjig, čeprav je po drugi strani res, da teh avtorjev večinoma ne poznam. Ampak hudo sem že pogrešala evropske knjige, ki ne prihajajo samo iz tistih nekaj “glavnih” držav, povrhu pa pogosto niso prevedena vsaj v ANG. Če ima npr. Hrvaška na kupe zanimivih avtorjev, ki jih je vredno prebrati, jih najbrž tudi v kaki Litvi ali Romuniji ne manjka. Upajmo, da je izbor dober …

Jaz avtorjev tudi ne poznam, je pa zato slovenska prevajalska ekipa očitno kar v redu in pričakujem, da bo stvar na nivoju.

3 slovanski romani so že prebrani.

In kaj meniš o njih?

Pred časom sem videla slovenske naslove za tehle sto slovanskih, pa nisem bila ravno zadovoljna. Zdaj jih sicer ne najdem nikjer, da bi vam jih dala v presojo, me je pa na primer zbodlo, da med njimi ni Lojzeta Kovačiča, da je zraven Aleš Čar z Igro angelov in netopirjev, ki je po mojem njegovo najslabše delo (pa tudi najmanj reprezentativno), od Lainščka in Jančarja pa IMHO tudi niso izbrali najboljšega. Aja, prezreti nisem mogla niti tega, da vmes ni niti enega romana od tistih, ki so izšla v Dnevnikovi zbirki Slovenska zgodba. Če so posredi avtorske pravice ali kakšen ‘inat’, ne vem, ampak kot rečeno, stvar me je bolj ali manj razočarala.

Prebral Prvi drugi prihod. Po mojem skromnem mnenju ob prvem prvem prihodu ni bilo dosti drugače, upoštevaje seveda takratne zgodovinske okolnosti. Zabavno, poučno, hudomušno, okusno in nadvse užitno.

Oja, pod to se pa podpišem, od prve črke do zadnje pike.