Zapoznelo ob kulturnem prazniku
Lepo pozdravljeni vsi, sem nova na tem forumu, čeprav ga spremljam že nekaj let in vem vse, kaj se tukaj dogaja. Vendar je bilo tako, da se mi do zdaj ni zdelo potrebno poseči vmes s svojimi komentarji, ker ste vedno vi sami znali zaključiti in pojasniti stvari take, kot so.
Potem pa je prišlo letošnje leto in z njim kulturni praznik ter, seveda, avtorstvo moje knjige,pri tem se mi je utrnilo nekaj misli in vprašanj, ki bi jih rada delila za vami.
Naj se vam najprej predstavim: sem slovenistka (karkoli že naj bi to pomnenilo, kajti v mojem času smo bili slavisti, ampak dejstvo je, da 25 let učim slovenščino), hkrati pa tudi šolska knjižničarka.
Govorimo o praznuku kulture. In potem še o nekem knjižnem sejmu. Vse razlage besede kultura si lahko vsak pogleda v SSKJ.(Tam med drugim piše tudi o gojenju nekih organizmov, da je tudi to kultura.) Jaz pa še vedno, ker sem učiteljica še iz stare dunajske šole, enačim kulturo z bontonom. Zdaj mi pa povejte, ali se motim.
Če me bo korkoli izmed vas, ki hodite poleti na naš obalni konec na morje, vprašal za kakršnokoli pot ali naslov, se bom ustavila in vam prijazno odgovorila. Mislim, da bi tako ravnala tudi velika večina od vas. Ampak ne naše kulturne ustanove. Te ne poznajo bontona, torej niti ne kulture.
Imam potrjeno in s primeri in z izpisi izpričano: če jih po e-mailu nekaj vprašaš, te igorirajo; sploh ne odgovorijo; za dokaz imam izpise mailov od septembra 2007.Torej: neodgovarjanje na elektronsko pošto je kultura in bonton vseh naših kulturnih ustanov.
Če pa jim pišeš, da potrebuješ neko knjigo, naj ti jo pošljejo, to lahko narediš ob 5 popoldne, knjigo boš pa imel takoj drugi dan. Takrat pa znajo prebrati vse maile in vse narediti.
V času moje mladosti so nas tudi v šoli učili, da je na vsako pismo treba odgovoriti. Dananes pa se ljudje z visoko fakultetno izobrazbo hvalijo in se čutijo pomembne, ker tega ne upoštevajo.Blagor in slava njim.
Da pa me ne bi kdo malce po svoje razumel: napisala sem knjigo, za katero že imam založbo. Knjiga bo izšla, brez skrbi, ta zpis ni nastal iz neke nemoči, ker ne bi imela založnika. Imam ga, čeprav malce manj znanega, ampak knjiga bo zunaj v kratkem. Vsi, ki ste avtorji, veste, kako se zdaj počutim: sem v nebesih (ne kakšnih staromodnih devetih), ko pa bo knjiga zunaj, bom pa toliko bolj . preprosto vesela.
In ne me zdaj vsi po vrsti zavrniti, da je to pač tako. Če mi nimate povedati česa pametnega, se mi niti ne oglašajte. Jaz prav gotovo ne bom nikoli več reagirala na založbo Karantanija, čeprav je bil menda David Tasič eden izmed naših osamosvojiteljev. Bogve koga je osamosvajal, verjetno samega sebe in svoj bonton. Mene prav gotovo ne.
Enako bi veljalo še za koga drugega. Ampak Karantanijo sem omenila zato, ker se delajo tako fine … so pa poleg njih še drugi, ampak o tem pozneje.
Jaz sem prav pred kratkim stopila z njimi v kontakt, pa so bili čisto prijazni. Res pa je, da sem jih poklicala kar po telefonu. Izkušnje so pač različne. Sem pa imela ravno lani izkušnjo na obali s knjižničarko, ki se je obnašala ravno tako nemogoče kot eni naši založniki, pa še kdo…Na cesti srečujem vsak dan vse mogoče, takšne in drugačne…vsem bi nam prišel prav bonton.