Že dolga desetletja je, odkar sem hodila v šolo. Toda ostalo mi je v glavi, da kadar rečemo: “Grem razmišljat,” glagol “razmišljat” nima končnice -i.

Če rečemo: “Ne morem razmišljati,” pa je končnica -i.

Zanima me, kako je s končnico v takem stavku: “Začel sem pozitivno razmišljat.” Ali mora biti tu končnica -i? Ali pa morda ne?

Kako pa je se stavkom: “Želim razmišljati.” Sem prav napisala?

Kako je s stavkom: “Nameravam razmišljati.” Je to prav? V življenju veliko pišem, pa me je sram, ker ne obvladam slovnice.

Hvala za pomoč! Srečno Novo leto vsem!

Talita

Tudi jaz sem že daleč od šolskih let in zato je mogoče kaj spremenjeno, a učili smo se, da ni končnice i, kadar je glagol vezan na glagol premikanja, npr. grem jest, hitim pospravljat, nameravam pospravljat, začnite jest. Vse ostalo ima i. Želim razmišljati je prav.

Skoraj pravilno. 🙂
Glej, pravilo je v bistvu enostavno. Glagoli premikanja imajo ob sebi namenilnik – brez končnice -i. Grem delat, tečem kuhat …
Ob glagolih “začeti” in “končati” (in podobnih) stoji nedoločnik. Torej: začnite jesti. Podobno velja za glagole “nameravati”, “želeti”, “hoteti”, “moči” itd.

O tem smo že govorili, pa mi ne uspe najti teme. Poleg glagolov premikanja smo omenili vsaj še dva: dam (dam spat) in še enega, ki mi je ušel iz spomina.
Spomnim pa se še dvojnice hiteti: Hitela je zavijati darilo (hitro ga je zavijala) proti Hitela je zavijat darilo (stekla je domov, da ga bo zavila).

K.

Tokrat se ne boste mogli pritožit natakarju in rečt: Natakar, v moji juhi je muha.

Citat z Večerove strani.

Imaš še kaj za povedati?

(Je prav nedoločnik?)

Hja, oba nedoločnika sta nepravilna, moralo bi biti pritožiti in reči.

Pravilno je edino: Imaš še kaj povedati?

(Smirninega vprašanja nisem razumel, zato je bil moj odgovor čuden.)