V začetku leta 2005 predstavljen priročnik se je …

predstavljen ali predstavljeni?

Predstavljeni …

Predstavljen.

Po moje predstavljeni.

Predstavljeni!

Biti mora predstavljen. Utemeljitev:
a) ne gre za vrstni pridevnik;
b) ne gre za ustaljeno lastnost tega priročnika (prim. z letni popravek vrednosti), temveč pač za priročnik, ki je bil predstavljen (že/samo/šele) leta 2005, kar pa ni postalo njegova ustaljena lastnost.

K.

Tudi jaz sem za nedoločno obliko, razen morda, če je v tekstu v neposredni bližini ta priročnik jasno opredeljen.

Še vedno menim, da gre za določno obliko. Govora je o točno določenem priočniku, ki je bil takrat predstavljen. Kateri priročnik je to? V začetku leta 2005 predstavljeni.

To je tudi njegova “ustaljena lastnost” (ena od), saj ga nedvomuno razlikuje od drugih.

a) V začetku leta 2005 predstavljen priročnik se je …

b) Vsako leto predstavljeni priročnik se je…..

Tako je in pika….:))

Ne vidim razlike. Se ne vprašaš po obeh priročnikih s kateri?

a) Tisti, ki je bil predstavljen v začetku leta 2007

b) Tisti ki je predstavljen vsako leto.

Če bi bil res vrstni, bi svojo obliko (določno) obdržal tudi na desni strani jedrne besede:
Priročnik, predstavljeni leta 2005. >> To pa ne gre.

Drugače je v primeru:
Redni ali izredni študent po končanem študiju dobi naziv …
Torej:
Študent, redni ali izredni, po končanem študiju dobi naziv …

In še odgovor na ah-jevo nerazumevanje razlike, ki jo je podala intriga:
a) V začetku leta 2005 predstavljen priročnik … >> je bil predstavljen samo enkrat, leta 2005, torej to ni njegova inherentna lastnost.
b) Vsako leto predstavljeni priročnik >> je torej predstavljen vsako leto, to pa je že njegova pogostejša lastnost.

USTALJENA lastnost ni tista, ki ga razlikuje od drugih, temveč tista, ki je del njega, značilna zanj, po kateri je prepoznaven (npr. pritožbeni postopek).

Med množico avtomobilov smo videli tudi razbit avto. >> Razbitost je lastnost, ki razlikuje ta avto od drugih, vendar to ni razlog, da bi uporabili določno obliko (razbiti avto).

K.

Kerstin, IMHO si zelo lepo in temeljito razložila.

@ah: še vedno ne vemo za kateri priročnik gre. Pa tudi če bi to poimensko vedeli, to priročnika ne loči od drugih, saj je bilo lahko v začetku leta 2005 predstavljeno kar nekaj priročnikov (malo se šlepam na Kerstin :))

Nocoj bom gledal redkokdaj predvajan (!) film Lolita, na TV SLO2 ob 22.00.

Napačno uporabo določne/nedoločne oblike pridevnika lahko zasledimo tudi v popularni glasbi, recimo pri “slovenski” pesmi Tošeta Proeskega:

… sanjam, da si tu,
hladni veter veje …

Da o ostalih kiksih v besedilih ne govorim, eden večjih v zadnjem času je od Big Foot Mame: Važn da zadane. Že tako je zadnje čase marsikaj kar prevečkrat “zadavalo”.

Oh, Filip, popevkarskih besedil ne smeš ‘slavistično’ poslušati, pa če je v tebi le 50 % slavista oz. ljubitelja materinščine.
Koliko let se že vrti Nušin komad: … to srce le zapuščeno je, prah na njemU zbira se …
In ko bi se dalo (zaradi ritma) čisto ‘kamot’ zapeti: … prah na njem nabira se … Sploh je bolje reči, da se prah nabira kakor zbira. Ampak vsaka prilagoditev je dobra, da le zmrcvarimo našo ljubo slovenščino. In taki kiksi gredo prek vseh ‘barikad’, torej od tekstopisca prek aranžerja oz. studia/založbe do pevca …

O rodilniku (ki se v večino popevkarskih besedil sploh še ni prebil) ne bi …

V primeru, ki ga navajaš ti, se vsaj lahko tolažimo, da gre za pogovorno, morda celo narečno besedišče.

K.

Tega Nušinega komada ne poznam, si me pa spomnila na Avtomobile pred leti: Ljubezen ne stanuje tu, poišči jo pri drugemu. Kako bi pa tu popravila rimo? 😉

Vidiš, tega pa sploh nisem opazil … vendar Avtomobilom nekako oprostim, saj, kolikor vem, slovenščina ni materni jezik Mirka in Marka Vuksanovič :))

BFM imajo seveda žargon, Toše pa ITAK ni sam kriv, naj počiva v miru. Ampak tudi recimo Jan ima kar nekaj felerjev, kar je prav škoda, saj se pri glasbi zelo potrudi. Bom navedel kakšnega, ko se spomnim.

Prgrm, jaz bi pa morda rekla takole:
Ljubezen ne stanuje tu, poišči jo drugoood… spevno bi sicer bilo, rimo bi pa v naslednji vrstici prilagodila.

Meni je bil pa daleč najbolj nagravžen verz ansambla F+ (spomnimo se ga tisti, ki danes štejemo okrog 50): Bilo je že zjutraj, ko smo končali igrati …

Tudi Rebeka poje eno tako brez rodilnika. … kaj lahko in kaj ne … Ne smpomnim se natačno, upam, da nisem še pevke zamnjal.:-)

lp

F+ so morda peli

Bilo je na morju, ko smo končali igrati …

Meni to ni zoprno, vzamem kot posebnost primorske slovenščine.

Prgrmr, gre za Nušin komad Lepa kot boginja (prah na njemu zbira se).

K.

Meni je ena najbolj groznih popevk v tem smislu tista, ki gre nekako takole:
“Smisel življenja je ležanje na plaži (…)
visenje v mreži MED DVEMI DREVESI …”
🙁
In kljub temu je to popevko pred nekaj leti Val 202 (mislim, da Karoly) izpostavil kot eno tistih, katere besedilo (za razliko od večine drugih) pozitivno izstopa. 🙁

Pa ko smo že pri popevkah, a lahko še eno, v katerem neumnost sicer ni povezana z jezikom, ampak geografijo:
“Ko v Zanzibarju že sonce zahaja, pri nas je še noč.”

Haha, jaz sem se zgražala prav vsakič, ko sem jo slišala. 🙂

No, pa še ena čisto lokalna cvetka. Na svatbi moje kolegice je igral nek lokalni bend, ki je Nipičev Silvestrski poljub ‘priredil’ takole:
“… jaz pa bom ostal,
v sebi zakopal
ta POROČNIŠKI poljub.”

Mislim, oni so to PRAV ZARES ZAPELI! In to večkrat!
Takrat sem se začela bati glasbe 🙂 …

K.

Se strinjam s Karolijem.

Spet Večer:

Yu Zhenhuan, ki se je leta 2002 vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, kot najbolj kosmati moški na tem planetu, si pri iskanju punce, kot veliko drugih, pomaga kar z internetom.

Poleg nepravilne oblike pridevnika še tri odvečne vejice.