najboljše knjige, prebrane leta 2007
Se mi zdi, da počasi že lahko potegnemo črto :-)) Čeprav jaz še vedno upam na kak presežek, ki me bo zadel tik pred udarcem na gong.
No, moje so:
1. Kourouma: Alahu ni treba
2. Coetzee: Sramota
3. Hosseini: Tek za zmajem
4. Veličković: Sahib, impresije iz depresije
5. Diome: Trebuh Atlantika
6. Tusset: Lo mejor que le puede pasar a un cruasan (prihaja k nam v naslednjem letu)
7. Achebe: Okonkvo
8. Faulkner: Divje palme
9. Nikolaidis: Mimesis
10. Rivas: Que me quieres amor?
Najprej sem pomislila: a že? Potem pa sem se kajpak zavedla, da bomo čez 14 dni že v 2008. Gulp. Torej (brez posebnega vrstnega reda):
Diome: Trebuh Atlantika
Kadare: Zlomljeni april
Saramago: Esej o slepoti
Saffran Foer: Vse je razsvetljeno
Nikolaidis: Mimesis
Topol: Sestra
Flisar: Mogoče nikoli (moj favorit za naslednjega kresnika, po petih prebranih)
Morda še besedica o razočaranjih: Dvori od oraha, Popkorn, Roka voda kamen. saj ne, da bi bili slabi, samo pričakovanj niso izpolnili.
Glede flopov se lahko kar podpišem pod Ojo: velika pričakovanja sem polagala v RVK in Popkorn, a ostala kar nekako praznih rok. Za Dvore od oraha pa tudi jaz priznam, da mi še od lanskega poletja stojijo na nočni omarici (na spodnji polici :-)), s kazalko nekje na sredini knjige. Ni prave volje za nadaljevanje…
Naj knjige napišem doma, moram pokukat na seznam prebranega, da katere ne pozabim.
Tule še moj seznam, abecedni. To so knjige, ne vse novosti, ki so name naredila takšen ali drugačen (dober) vtis, niso pa vse briljantne.
Don DeLillo: Beli šum
Boris Dežulović: Poglavnikova bakterija
Sergej Dovlatov: Tujka & Kovček
Jonathan Franzen: The Corrections/Popravki
Imre Kertesz: Brezusodnost
Vlady Kociancich: Plitvine strahu
Andrej Nikolaides: Mimesis
Flannery O’Connor: Težko je najti dobrega človeka in druge zgodbe
Lili Potpara: Preberi me
Michael Redhill: Fidelity
Vedrana Rudan: Uho, grlo, nož
Jonathan Safran Foer: Vse je razsvetljeno
Robert Schindel: Gebirtig
Ante Tomić: Veliki šoping
Jáchym Topol: Sestra
Nenad Veličković: Sahib: impresije iz depresije
Evo, naključni vrstni red:
Krauss, Nicole: Zgodovina ljubezni
Renato Baretić: Osmi poverjenik
Andrej Nikolaidis: Mimesis
Agota Kristof: Včeraj
Miljenko Jergović: Drugi poljubac Gite Danon
Malo sem brala letos, res, še največ sem prebrala otrokoma. Evo, pa je že tudi prvi novoletni sklep kot na dlani: Več bom brala :-).
Hm, Brižinski, medtem ko bi pri ostalih dveh lahko na izust naštela, kaj ni štimalo (no, saj to v ustreznih temah tudi sem), pri Dvorih ne najdem kakšnega otipljivega očitka. Zgodba štima, karakterizacija je dobra, stil v stilu, pa vendar… Recimo takole: po eni strani je bil roman preobsežen (kakih sto strani pred koncem sem se ga pravzaprav naveličala in do konca prebrala bolj iz dolžnosti kot iz zanimanja), po drugi pa se mi je zdel preveč obrten in premalo navdihnjen. Preprosto ni bilo tistega magičnega občutka kot pri Jergovićevih zgodbah, kjer štima čisto vse.
@Oja, Brižinski: Ja, Dvori od oraha so zelo drugačni od Jergovićeve kratke proze, ampak meni so bili na splošno zelo všeč.
Toda: imela sem popolnoma enak občutek kot Oja – knjiga je samo za kakih 100 strani predolga, morda še malo več. Če bi jo J. malce “obtesal”, bi bil to po mojem skromnem mnenju odličen roman. Resda drugačen od njegovih zgodb, a vseeno odličen. Podobno kot pri sijajnem filmu, pri katerem lahko že samo nekaj kadrov preveč ali premalo krepko pokvari vtis. Res škoda.
Podoben sindrom, kot ga opisujete pri Orehovih dvorih, sem opazil pri Sestri (mimogrede, hvala moljem za namig). Knjiga je magična, “zadane”. Zadane žal tudi s svojo fizično težo oz. obsegom. In jo pri najboljši volji(želji) nisem predelal v celoti.
Skratka, če bi bila sestra kakšnih 100-200 strani krajša, bi le pridobila.
Še nekaj na temo Sestre; na Češkem je to velik hit, če sem prav razumel. Imam domnevo, da bi tovrstni rokopis(prvenec!) pri nas zelo težko ugledal luč sveta.Se motim, kaj menite?
@Nočni bralec: Kdo ve …
Če upoštevamo, da je izvirnik izšel na začetku 90. let, ko soczaložništvo še ni do konca in dokončno zamrlo, si človek celo lahko predstavlja, da je bil tak podvig možen.
Vse pa je najbrž odvisno od založnikovih preferenc – in tega, ali si knjiga/založnikov program pribori subvencijo. Predvidevam, da bi slovenska knjiga, če bi bila primerljiva s Sestro, le nekako dobila subvencijo ali pa kak evropski denar iz Kulture 2000. Brez tega pa bi bilo težko.
Sicer pa je nedavno izšel slovenski prvenec na več kot 600 straneh, je pa res, da je znatno lahkotnejše narave, s čimer je založnik zagotovo manj tvegal kot njegov češki kolega s Sestro.
@Oja: Meni pa se je pri Dvorih od oraha zgodilo, da sem z obžalovanjem gledal, kako se bližam koncu. Bral sem v originalu in užival v vseh finesah hrvaškega, srbskega in bošnjaškega jezika (bogve, kako je te reševal slovenski prevajalec?). Še vedno navijam za Dvore kot za naj letošnjo knjigo. Jergo je car.
>si pišete, kaj preberete ali imate tako dober spomnim?
Pišemo, pišemo … Sama bi bila najbrž okej kader, pardon, človeški vir za kakšen zavod za statistiko:
V “glavni” seznam zapisujem vse, kar preberem.
Poleg tega vodim poseben seznam knjig, ki so se mi iz takšnega ali drugačnega razloga vtisnile v spomin. Ta je uporaben junija, ko me nekaj frendov redno prosi za seznam branja za dopust. Tako jim zlahka zdeklamiram, kaj mi je bilo všeč.
Povrhu vodim nekakšno statistiko avtorjev po državah – razlog za to traparijo je v tem, da hočem povečati delež avtorjev, ki niso z angleško govorečih območij. No, ta seznam me nenehno opominja na to, tako da v knjigarni/knjižnici ne posegam skoraj samodejno po britanskih/ZDA avtorjih.
pa še moja 2 centa
čisto naključni vrstni red:
Passilinna: Dedu za petami
J. S. Foer: Vse je razsvetljeno
Natsuo Kirino: Rez
Krauss Nicole: Zgodovina ljubezni
Desa Muck: Peskovnik boga otroka
Anna Gavalda: Samo skupaj, nič drugega
Murakami: Nakon potresa
Bukowski: Šund
Saramago: Esej o slepoti
Michel Houellebecq: Platforma
Heller: Nekaj se je zgodilo
Witi Ihimaera: Družina
Tuleči mlinar
Defonseca, Misha: Preživela z volkovi
Anita Shreve:Lučka v snegu
Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor
Lawson, Mary: Vranje jezero
Elizabeth Berg: Odprta hiša
Strastna zapravljivka in njena sestra (fascinantna pripoved ženske, ki vedno išče zadovoljstvo v materialnih stvareh, zadovoljstvo je seveda le kratkotrajno – najde »izgubljeno« sestro, s katero na začetku nimata ničesar skupnega, pa vendar…)
S. Gregory: Pozabita na hčer
Clark, Margaret: Osebno in zaupno ( o 55 let stari ženski, ki ji umre mož in se postavlja na noge – v knjigi sem našla skrbi moje mame in tašče – zanimivo)
Moiih 10 letošnjih najboljših:
Jeffrey Eugenides, Middlesex
Andrea Levy, Mali otok
Renato Baretić, Osmi poverjenik
Joyce Carol Oates, Oni
Paul Auster, Orakeljska noč
Nicole Krauss, Zgodovina ljubezni
Natsuo Kirino, Rez
Rowling, Harry Potter and the Deathly Willows
Paul Auster, Knjiga iluzij
Paul Auster, Leviatan
1. Sergej Lukjanenko: Night Watch, Day Watch, Twilight Watch – na kratko receno: Harry Potter v parku Gorkega…:))) ni ravno literatura s presezkom, ampak dovolj sveze in zanimivo, da med prebranim v preteklem letu izstopa.
2. Christopher Brookmyre: Country of the Blind + Boiling a Frog
3. Tom Robbins: Even Cowgirls Get The Blues
4. Borisav Pekic: Steklina (knjiga, ki sem jo v knjiznicah ali antikvariatih bogvekolikokrat vzela v roke, polistala in odlozila – ampak cakanje se je ocitno splacalo)
5. Osmi poverjenik
6. Hannah Arendt: Eichmann v Jeruzalemu
7. Primo Levi: Potopljeni in reseni
Posebne komentarje v specificnih temah pa ze imajo Olje na balkonu, Roka Voda Kamen (se nisem izrekla zadnje besede) in Popravki.
lp, proxima