Vsi in zlasti Pilgrim,

ali morda veste, kdaj so pri nas “čitanke” postale “berila”?

žal nimam pojma. kolikor se spomnim, smo mi v šoli (v sedemdesetih letih) že črpali znanje iz beril.

Po mojem v enem obdobju, ko so se odločili iz slovenščine zabrisat besede, ki so jih v naš jezik vtihotapili bratski južni narodi. Ampak nimam pojma, kdaj je to bilo :-). Vsekakor sem leta 1977 v šolo tovorila Prvo berilo.

Pilgrim, Enka, hvala.

Tudi mi smo pri slovenščini imeli berilo.

Sem šla pogledat v Cobiss (šele zdaj!) in ugotovila, da so se pri zgodovini “čitanke” ohranile vse do leta 1992 … In v bistvu me zanima zgodovina. Torej bo čitanka kar okej …

Verjetno se je istočasno dogodilo (he!) tudi to, da s(m)o nehali čitati in začeli brati?
Je pa zanimivo, da imamo v knjižnicah še vedno ČITALNICE, pa tudi ČTIVO menda še ni izrinjeno kot arhaizem, ali pač?

K.

Čitanka se še vedno uporablja v smislu antologije del nekega avtorja – pred časom smo dobili npr. čitanko Gertrude Stein. Zakaj, pa nimam pojma.

iz članka o življenjepisu Boža Kosa sem našla tole :

“Božo Kos se je rodil 3. novembra 1931 v Mariboru. Pravi, da je bil priden otrok in včasih nemiren, kot se za pravega fantiča pravzaprav spodobi.

Prvo berilo, ki so mu tedaj rekli “prva čitanka”, z ilustracijami Maksima Gasparija, se mu je tako vtisnilo v spomin, da si ga je želel ponovno dobiti v roke, četudi se je njegovo že zdavnaj izgubilo. Pa je nekako izvrtal izvod te čitanke. Tako lahko ob listanju obuja spomine na prvi razred.”

Iz zgoraj navedenega sledi, da da je bila po vojni še čitanka. Pri nas doma pa smo imeli Prvo berilo iz konca 60. let.

Sprememba je prišla enkrat vmes 🙂

Lp, Ela s

Zame so pomembnejše “zgodovinske čitanke” – te pa so se ohranile veliko dlje. Prvo “Malo zgodovinsko berilo” je namreč izšlo šele leta 1991, zato bom najbrž uporabila kar izraz čitanka.

Hvala vsem!