Živjo!

Bi prosila za malce pomoči 🙂 Sama zelo rada berem, zdaj se je pa še fant odločil, da se mi pridruži. Sicer sam ni nikoli nobene knjige bral, ker vsako, ko je začel, ga je začela dolgočasit in, ko jo je enkrat odložil, je ni več vzel nazaj v roke. Zdaj pravi, da bi tudi on kaj prebral in, da naj mu nekaj prinesem iz knjižnice – bolj tankega za začetek :-))

Imate kakšen nasvet, katero knjigo naj vzamem?

Brcni ga v rit in naj gre s tabo v knjižnico!!! Najprej se mu ne ljubi brati potem se mu pa še ne ljubi izbirati knjig.

🙂

dvoje možnosti je.

prvič: tvoj fant je bralni začetnik, ki ga knjiga težko pritegne. V tem primeru predlagam kakšno lahkotno kriminalko agathe christie, al pa humorno knjigo, recimo Jeroma Klapke Jeroma trije možje v čolnu, al pa kakšno poljudno duhovno bogato knjigo, recimo kaj od g. predsednika drnovška.
če ga to ne bo pritegnilo, predlagam še kaj lažjega, recimo kakšne zgodbe o Anici, pisateljice Dese Muck, al pa – fantom bolj primerno – zgodbe o Groznem Gašperju. tik pred izidom pa je tudi tretji del zbirke Enci benci na kamenci.

in drugič: tvoj fant odloži knjige, ker ga ne zadovoljijo in je v bistvu ultra zahteven bralec. V tem primeru priporočam Brate Karamazove od Dostojevskega ali pa morda Čarobno goro Thomasa Manna. Poskusita pa lahko tudi z foucaoltovim nihalom Umberta Eca.

Ja moj je tut poseben bralec…

No potem pa sem mu jaz našla v knjižnici Simell: Afera Nine B…. (krimič) in knjige sploh ne odloži stran.

Je pa zanimiva ta reč, da pa on meni zbere kakšno knjigo v knjižnici in je ful mega….

Pilgrim in tufl, hvala za odgovore 🙂 Tudi fant se zahvaljuje, hehe, bomo videli, kako mu bodo kaj všeč.

iztok, ti se pa ne tok razburjat, ker se povsem brez potrebe. Ne gre se za to, da se mu ne da v knjižnico izbirat knjig, ampak pravi, da je do zdaj tako slabo izbiral, da je vsako knjigo odložil, zato me je prosil, če lahko jaz kako fajn najdem – pravi, da mi bolj zaupa :-). Pa še knjižnico imam pred nosom :-))

No, če ima kdo še kaj na zalogi naj le napiše.

Kaj pa Grisham, recimo Firma ali Oporoka?
Ali pa Davincijeva šifra, ni sicer tanka, se pa zelo hitro bere.
Če pa ima rad kaj zf, pa Štoparski vodnik po galaksiji ali Barva magije.

@Pilgrim: evo, se ti bom še jaz oglasila s tovrstnim rahlo banalnim problemom …

Kako bi pa rešil tole uganko okusa mojega dragega? Čeprav sem huda bralka in čeprav živiva skupaj celih petnajst let, mi tega še ni uspelo ugotoviti … Kupu frendov kar uspešno svetujem, kaj naj berejo, samo pri njem ne zadenem. To je že skoraj preraslo v nekakšen kompleks in najino šalo. 😉

Težava je v tem, da ZAČNE brati kakih dvajset, petindvajset knjig, preden eno tudi do konca PREBERE … In ko ravno mislim, da vem, kaj bo “vžgalo” – ne, tudi to ni pravo. Kaj leposlovnega podariti takšnemu človeku?

Evo vzorca knjig, ki so mu všeč:

– Bukowski – vse
– Douglas Adams: vse
– Dostojevski – bolj ali manj vse
– Vonnegut: bolj ali manj vse
– Kevin Brooks: Martin Pujs (???) – to je namreč mladinska knjigica
– Greenaway: Zlato
– Carver: vse
– Le Carre in Deighton od vohunk
– Roth: Human Stain
– Philip K. Dick (ali nekaj takega, ZF)

Bere tudi knjige tipa “sebični gen”, “zadnja skrivnost vesolja” ipd. Pa kakega Žižka sem in tja ali drugega sodobnega filozofa. No, ampak te znam poiskati, to ni problem, težava je v leposlovju …

S spoštovanjem

Katja10

Nisem Pilgrim, ampak a lahko predlagam Šibumi (Trevanian):

http://www.felix.si/index.php?str=artikel&a_id=1000716

Knjigo trenutno sama berem in sem navdušena. Nicolai Hel je lik, ki ga ne pozabiš zlepa. Knjiga je odlično napisana, kruta, cinična, tudi zabavna pustolovsko – vohunska zgodba, skratka vsakega nekaj, ampak tukaj ta mešanica resnično neverjetno deluje. Zame ena najboljših knjig, kar sem jih brala.

Katja, a lahko še jaz namignem?:))

Od beletristike, če še ni bral:

Martin Cruz Smith: Park Gorkega
James Dickey: Odrešitev
Raymond Chandler: karkoli, začenši z Nikoli več na svidenje
Jorn Riel: Hiša mojih očetov (ravnokar so izšle tudi Odbite arktične zgodbe, ampak jih še nisem dobila v roke)
Elmore Leonard: karkoli (Rumov punč, Daleč od oči)
in seveda ubikvitarna na vseh mojih seznamih: James Ellroy: L.A. Confidential (original) in Črna dalija (prevod).

lp, proxima

Hvala, hvala – takšnih odmevov res nisem pričakovala … si bom zapisala in stvari pregledala. Upam, da bo kaj vžgalo …

@Katja10
če se pridružim ostalim predlogom; ker da bi švejka kdorkoli še ne prebral v svojem življenju ni kaj dosti verjetno, predlagam neko drugo haškovo knjigo v enkratnem prevodu hermana vogla: “Politična in socialna zgodovina stranke zmernega napredka v mejah zakona”. nekomu, ki bere vonneguta in adamsa bi to moralo biti všeč.
kaj pa “rez” od kirino natsuo? zanimiv japonski krimič z elementi grozljivke, kot se podaljšano reče trilerju.

in to, da knjige neprebrane romajo nazaj v kot ali kamorkoli že, je čisto prav, zakaj se mučiti z nečim, če ti ne paše? škoda časa v že tako prekratkem življenju, ki ga obdaja toooooliko super knjig.

@proxima: hvala za nasvete, sploh za ellroya

@Pilgrim: hvala tudi tebi.
S tem, da ni treba prebrati vsakega šita, se globoko strinjam, ampak B-ju je tega že malo dovolj, če ne govorim o mojih večnih porazih z nasveti.

Rad bi kaj bral – in preden se dokoplje do knjige, ki jo zmore prebrati, že zdavnaj nima več časa za branje. Ipd. Skratka, ponudila mu bom vaše predloge – morda pa bo le kaj iz tega.

Čez nekaj tednov se namreč odpravljava na morje – in do takrat morava nekaj spraviti skupaj … sicer bo pela stara kombinacija “Slobodna Dalmacija, Globus i Feral Tribune”. 😉

Vsakemu vedno priporočim Poštar zvoni vedno dvakrat, zame kultna knjiga o tem, kam lahko pripeljeta ljubezen in strast. Kaj pa vi menite o njej?

Pa tudi ostali romani Jamesa M. Caina mi peljejo.

Priporočam: -ZADNJI MAOV PLESALEC,
-MEDENI TEDNI,
-OČARLJIVI SKUPINSKI SAMOMOR,
-… ;

Jazz, če boš fantu servirala Tri može v čolnu, daj, napiši reakcijo. Ker jaz sem jo sicer prebrala, a kar z muko (sicer sem ‘knjigožerka’ od otroštva, začenši pri treh letih: Marjan Manček: Pisano okno).

Moj mož je tudi bolj anti-bralec (res pa je, da skoraj nikoli nima časa zaradi službe). Je pa začuda prebral celotno zbirko kavbojk Zaneta Greya. Ne le prebral, KUPIL jo je! Gre pač za šund kavbojke, v vsaki je prisotna tudi medla ljubavna priča, sicer pa – konji, železnica, neskončna polja kadulje, spletke, divji zahod …

Prebral je tudi Stephena Kinga (srhljivke): Skrivno okno, skrivni vrt, Langolieri, Izterjevalec in Aparat. Zelo zelo berljivo!

Nobeno od naštetega ni obsežno (tam po sto, dvesto strani).

Sporoči, do katere strani je zdržal! 🙂

Lp,
K.

mater, kako smo si različni, zato je tudi tako nehvaležno karkoli svetovati tukaj.
recimo, Kerstin, ne gre mi v glavo, kako je možno, da si se skozi tri može v čolnu komaj prebijala? saj ti verjamem, ampak jaz jih znam skoraj na pamet. dobesedno. prva leta sem celo moji ubogi ženi težil, da mi je morala prebrati kak odstavek iz knjige na slepo, jaz pa sem ji potem (skoraj) dobesedno izrecitiral naslednjega.
no ja, sto ljudi, sto čudi.
hvalabogu!

@Pilgrim: imam frenda, ki tudi zna skoraj na pamet Tri može v čolnu, zraven pa še ogromne kose Moskve-Petuški … no, in še na kupe drugega. Ampak ta je slovenist, tako da je to več kot razumljivo.

Res, okusi so okusi in zato sem Jazz poprosila za feedback. Morda bo njen fant požrl Tri može in se otepal česa, kar je zame precej bolj berljivo (pa ne mislim Greya, hehe).

Zbodel pa me je Katjin komentar, saj sem imela na faksu kar nekaj sošolk, ki niso prebrale prav nobene knjige pri predmetih Slovenska književnost 1, 2, 3, 4, ampak samo obnove, saj so jim bile vse knjige od Trubarja do Jančarja ‘neberljive’. Pa so opravile izpit in danes veselo poučujejo (tudi) slovensko književnost.

Meni je do diplome na žalost malce zmanjkalo; sem pa konec OŠ znala na pamet cele odlomke iz Samorastnikov …

In če sem umirala zraven Camusovega Tujca, sem pa zato Mojstra in Margareto prebrala trikrat. Moja mama, ki je dokončala ‘le’ gimnazijo, pa je npr. že nekajkrat prebrala skoraj celoten Cankarjev opus … In s tem nima ‘slovenističnost’ :)) nobene zveze.

K.

@Kerstin: popravljam – ker ne vem, kakšno je stanje na slovenistiki … Morda bi morala zapisati “privržen, poklican slovenist” ali kaj takega. 😉 Že leta tudi z besnim veseljem poučuje slovenščino na neki gorenjski vaški OŠ.

profesorica slovenščine ni poklic, ampak diagnoza, :-))
če citiram pri nas razširjeno in večkrat potrjeno mnenje.

z vsemi dolžnimi izjemami in, seveda … prisotne so izvzete.

Moj dragi tudi ni bil velik ljubitelj branja, ko pa je prebral Kodrlajsastega pitona (Gradišnik), se je odločil, da mi bo zagrenil življenje s tem, da neprestano teži, naj mu najdem še kakšno podobno knjigo 😉

Pa tudi Osmi poverjenik (Baretić) mu je bil všeč. Vesela sem bila, ko sem slišaa, da se krohota črkam. Čisto je pozabil, da ga okolica postrani gleda.

Pa še ena zanimivost. Pred nekaj časa je že poskušal z branjem, od vseh knjig mu je bila všeč edino Hiša peska in megle (ne spomnim se avtorja), kasneje si je zaradi nje moral ogledati še film, a je potem na branje začasno pozabil.

Ja, tudi moj dragi je z užitkom prebral Osmega poverjenika.

Letošnja dopustna bralna bera življenjskega sopotnika K10 je naslednja:

Jed Rubenfeld: Analiza umora (pravi, da je to več kot spodoben page-turner; kot nekdanjega psihologa ga je tematika nekoliko bolj pritegnila)

Don DeLillo: The Names (o tej meni, da je dovolj zanimiva, da se bo spravil še nad ostale knjige DD)

Oj, mali popravek. Interpretacija umora je pravi naslov. Mi je zanimivo, da mu je bila knjiga všeč. Meni je bila sicer tudi, a mi je nekako ne bi padlo na pamet predlagati kot “knjige za moške”. Čeprav ne znam povedat, zakaj točno ne :-).

Hoj,

moj partner pa bere pretežno na zgodovinske romane ali zgodovinske knjige, ki niso fikcija. Letos poleti je bral Skrivnostno večerjo (avtor: Sierra, o Da Vincijevi knjigi, dogaja se v njegovem času), Imperatorja: Rimska vrata in Smrt kraljev (avtor Iggulden, nekaj, kar se dogaja v starem Rimu, nisem se spravila), Sveto kri in sveti gral (avtorji Baigent, Legigh, Lincoln, naj bi bila zgodovinsko ozadje za Da Vincijevo Šifro, nisem brala), Cesarica (avtorica Shan Sa, o spletkah na kitajskem dvoru v 7. stoletju, tudi nisem brala), všeč so mu bili Kumranski rokopisi, Nazca… Prebral je tudi Rez (Natsuo Kirino), brutalno japonsko kriminalko, ki jo jaz trenutno berem in ne vem, ali naj jo preberem do konca ali odneham.