Škatla
V SSKJ-ju nič ne piše, da bi bila beseda stilno zaznamovana. Čeprav SSKJ ni ravno verodostojno merilo…
škatla -e ž (a)
1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s
pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje,
embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v
škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne
škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina
škatle: pojesti škatlo piškotov
2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta,
naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli;
škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija
3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša,
stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od
stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila
stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus
• nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben
sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za
roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski
sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir
* etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo
stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za
prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla
zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite
lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri
izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje