Pravkar sem prebrla to Desino knjigo. Če sem iskrena, sem jo brala nekje do polovice, potem pa jo do konca samo preletela, saj mi je postala neprebavljiva. Zanimajo me vaša mnenja, sama pa mislim, naj se Desa raje drži literature za otroke.

Ma ja no… Če povem, da sem Peskovnik prebrala 27. aprila, na plaži v Poreču, medtem, ko sta otroka tekala v vodo in iz nje in potem še na poti domov, povem s tem vse?
Je za prebrat, a globje v spominu ne ostane. In ja, na pol poti se ji začne malo muditi in zapletati/razpletati zadeve. (ampak saj je sama nekje povedala, da ponavadi zabušava do dead line-a in potem vse na hitro konča …)

Ne vem, osebno se mi že Panika ni zdela kaj prida, niti v ožjem okviru chick lita ne. Žanrsko gledano, kot da DM ni vedela, kaj pravzaprav hoče napisati – humorno ali malce resnejšo knjigo; nastala je čudna zmes, ki ne zadovolji ne prvih ne drugih pričakovanj. Za humorno delo ji preprosto zmanjka humorja. Za resno delo ji zmanjka marsičesa.

Po listanju Peskovnika (česa več preprosto nisem zmogla) menim, da gre za podoben namen, ki pa ga je uresničila v še manjši meri, kot potrjujejo tudi drugi odzivi na to knjigo, ki se jih je že nekaj nakapljalo. In nenazadnje: Cobiss neusmiljeno kaže, da ima precej starejša Panika veliko boljšo izposojo od nove knjige.

V bistvu mi je žal, pa čeprav takih knjig skorajda ne berem. Žal mi je, ker sem prepričana, da je DM zmožna napisati odličen chick lit. Žal mi je, da po vseh teh letih v SLO še nimamo spodobnega primerka tega žanra; navsezadnje gre za pojav, ki je preplavil svet in povzročil, da je marsikatera “nebralka” postala bralka, pa čeprav takšnih knjig.

Kaj je vzrok za zapravljeni priložnosti, ne vem. Morda premajhna zbranost, pomanjkanje časa? Upam samo, da ne gre za podcenjevanje bralk.

Sicer pa menim, da bi bila najboljša pisateljica tovrstnih knjig pri nas Maja Novak, ki pa ima najbrž povsem drugačne cilje.

Jah, jaz priznam, da me knjiga sploh ne vleče. Mi je bila Panika tako nevšečna, da me pravzaprav sploh ne zanima, kako gre Desi na poti chic lit-a. Vsaj ne toliko, da bi knjigo vzela v roke :-). Sem pa tudi jaz opazila razkorak med izposojo obeh knjig.

ja, saj verjetno res že to nekaj pomeni, da sem jo dobila ležati na polici, medtem, ko sem se morala za Panki kar lepo vpisati v čakalno vrsto…

ampak, za tiste, ki ste brali, a vas tisti zaplet, ko postanejo vsi depresivni, ne spominja na podobno situacijo v romanu Sreča (pozabila, kdo je napisal), kjer so vsi srečni???

Nisem prebrala Peskovnika in ne Sreče, ampak: a ni dandanes itak skoraj vsak depresiven, tesnoben, z napadi panike ali izgorel? 😉