Ker vsi ne živimo po prostornih hišah in vseh knjig ne moremo zadržati, me zanima, kam dajete odvečne, podvojene ipd. knjige?

Jih podarite prijateljem? Prodate antikvariatu? Oglašujete na Bolhi? Podarite knjižnici?

da te popravim, odvečnih knjig ni! 🙂

pred leti sva z mamo prečesala knjižnico in se rešila dvojnic. odnesel sem jih v antikvariat za majhno vsoto. bili so jih veseli.

takrat še ni bilo bukvarn, danes bi jih odnesel tja.

mi je pa za nekatere še danes žal in se mi kolca po njih.

Nekaj sem jih podarila knjižnici, nekaj paperbackov dala v izposojo za nedoločen čas.

Sedaj zidamo hišo, kjer bom imela svojo delovno sobo, ki ima celo steno predvideno za omaro, kjer bodo najbrž predvsem knjige. V vmesnem času knjig, razen otroških, ne kupujem.

Pri nas tudi odvečnih knjig ni, tisto, kar se izkaže, da je bilo kupljeno bolj BV ali pa je podvojeno, pa gre od hiše na tak način:

Kitty

jaz pa knjig ne morem dati od sebe :-(( Nikakor.

Ker smo v majhni hiški, kjer imamo precejšnjo prostorsko stisko, se moje “zaenkrat odvečne” knjige tlačijo v taščini kleti in na maminem podstrešju. Ko bo pa nova hiška zgrajena, jim bo pa namenjena prostorna delovna soba – knjižnica. Ko bo tista polna, bom polnila police v dnevni sobi, potem še obložila vse proste stene spalnice … tako da imam še kar nekaj rezervnih domačih “azilov” za knjige v planu 🙂

Jaz take knjige nosim v dom starejših občaniv, kjer bivata moj dedek in babica. Tam imajo knjižnico in jim taka zaloga kar prav pride.

Otroške knjige, kjer je bila podvojenost rezultat prejetih primerkov s strani prijateljev in znancev, odstopimo naprej otrokom, ki jih poznamo. Trije Miškolini so vendarle “preveč” za eno hišo. Razen, če jih ne hranimo še za vnuke. 🙂

Tudi ostale, slučajno podvojene knjige, delim naprej. Z velikim veseljem, če vem, da je nekdo iskal prav tisto, ki jo imam. Ali pa prinesem kupček v knjižnico, da ga sami razporedijo naprej.

Poznam znance, ki so jim knjige (meni sicer nepojemljivo) samo mašilo za del polic v dnevni sobi, saj jih je večina enostavno neprebranih. In tam sem našla eno staro, meni ljubo knjigo. Se končno ojunačila in jih vprašala, če si jo lahko izposodim. A potem zaman upala, da mi rečejo, da je “ni treba vrniti”…

Podvojene brez izjeme podarim, odvečnih pa ni. Police se šibijo in knjige prelagam in zlagam na tisoč in en način, da še ”stlačim” eno zraven. Sem kot hrček, ki samo pridno tlači in tlači….

Ja, sem se sedaj spomnila, tudi jaz sem nesla en kup v dom za upokojence. So bili zelo veseli, čeprav so bile tudi v tujih jezikih. Upam samo, da ni koga kap, če je bila kakšna kriminalka preveč krvava ali kak ljubezenski roman preveč erotičen 🙂

na duple izvode sem pa pozabila, te pa seveda rada podarim naprej, ker si z dvema izvodoma res nimam kaj početi 🙂

Knjige se mi ves čas nabirajo, precej tudi popeterjenih – avtorski izvodi, zlasti če gre za prevode, ki mi ne pomenijo kaj prida, ali pa gre za hard core teorijo, ki je še prijatelji nočejo … 🙂
Tudi ko sva z možem pred leti sestavila svoji knjižni bogastvi, se je izkazalo, da imava nenadoma morje podvojenih knjig.
Če ne omenjam knjig “za enkratno uporabo” – če bi hranila vso takšno robo …

Skratka, moje knjige največkrat končajo v knjižnici, tako da do njih še vedno lahko pridem, če je treba (no, to so je zgodilo samo dvakrat) in pri prijateljih. Včasih kak kupček odnesem v bližnji dom za ostarele.

@Bejbiborn:
>Upam samo, da ni koga kap, če je bila kakšna kriminalka preveč krvava ali kak ljubezenski roman preveč erotičen 🙂
Še malo, pa bodo po domovih za ostarele ljudje, ki so se šli seksualno revolucijo. 😉 Seveda jih tuji jeziki ne motijo – saj so med njimi ljudje vseh vrst – tako kot zunaj domov.

Hmmm, kaj pa tisti projekt, ki se je odvijal prek kakim letom ali dvema. Kako se je že imenoval?
Ko si pustil označeno knjigo nekje, v čakalnici, na klopci v parku itd… s pozivom, naj jo ljudje preberejo in potem dajo naprej… pa celo na spletu se je dalo sledit (če so seveda ljudje na določeno spletno stran javili), kje se nahaja knjiga…
Jaz “podvojene” knjige podarim prijateljem, nekaj sem jih dala v našo šolsko knjižnico, na dom upokojencev pa nisem niti pomislila, čeprav moja mama dela tam… bom pa naslednjič, hvala za idejo.
Odvečnih knjig pa ni, vse spravim …

@bralka, saj sem takoj zgoraj napisala: