Literarni natečaji
Jaz sem sodelovala na večih, a na nekaterih, za katere sem se zelo potrudila, sploh nisem prišla v ožji izbor. Enkrat se je celo zgodilo, da so mi prav nesramno odpisali v smislu, da je vse čisto zanič…Na nekem natečaju, morda več kot deset let nazaj, so objavili več mojih zgodb in pripisali komentarje oz.mnenje literarnega kritika. To mi je tedaj še največ pomenilo.
Natečaji gotovo niso namenjeni sami sebi. Namenjeni so avtorjem, da izvlečejo iz predala napisano oz. končajo kar pišejo. So izvrsten način, da se potisneš iz anonimnosti, ker so običajno anonimni 🙂 in šele potem dokazuješ avtorstvo. Če si izbran so dobra referenca za naprej. Če nisi pa nobeden ne ve, da si sodeloval. Ko pišeš življenjepis je naštevanje prav prijetno … Uredniki resneje primejo tvoje tekste, če vedo, da so bile tvoje stvari izbrane v veliki konkurenci. Dobro je tudi, ker ob razpisih ne bere en sam ampak več ljudi. Torej so tvoje besidilo prebrali/izbrali vsaj trije ljudje. Na radijski natečaj pride naprimer od 200 do skoraj 400 kratkih zgodb. Če je tvoja zgodba izbrana, je gotovo v nečem izstopala.
Pa še to. Na natečaje pošiljajo tudi uveljavljeni avtorji, tudi zato, ker so avtorski honorarji bedni, če pa dobiš zraven še nagrado, se pa že pozna.
A res? No, nekajkrat je bila kakšna moja zgodba pa tudi že izbrana. A to napišeš v življenjepis, ki ga priložiš, če prosiš založbo, če ti kaj izda? Jaz nisem še nikoli. Kaj pa priložiš kot dokazilo? Objavljeno zgodbo? Jaz pa založbi vedno pošljem samo tekst in kratek dopis, v katerem jim ponudim napisano. Sem pa res “pametna”, nič čudnega da mi zadnje čase sploh nihče iz založbe ne odgovori.
Živjo, jaz sem zadnje čase premišljevala, da bi se tudi sama prijavila na kakšen tak natečaj…Je poleg http://www.natecaji.com še kaj, kamor se da pogledati razpis?
Lep dan vsem!
Špela