Latinska Amerika
Eh, saj zato pišem … 😉
Nikakor mi ne gre izpod tipkovnice. Pri tem SP sploh ne ponuja možnosti Latinoameričan.
Fida možnosti Latinskoamerič* sploh ne izvrže, Naša beseda (vzeti samo primeri iz Dela, torej iz lektoriranega vira) pa pri Latinoamerič* : Latinskoamerič* govori bogato v prid prvemu.
Kaj pravzaprav menite o občasnem ignoriranju SP? Na enem od forumov prevajalcev sem izvedela, da pri najhujših umotvorih, o katerih se večina razmeroma razumnih & pismenih ljudi – in prevajalci vendarle nekaj malega vedo o jeziku – strinja, da so popolna norost, te preprosto ignoriranjo.
Katja10 napisal:
> Eh, saj zato pišem … 😉
>
> Nikakor mi ne gre izpod tipkovnice. Pri tem SP sploh ne ponuja
> možnosti Latinoameričan.
> Kaj pravzaprav menite o občasnem ignoriranju SP? Na enem od
> forumov prevajalcev sem izvedela, da pri najhujših umotvorih, o
> katerih se večina razmeroma razumnih & pismenih ljudi – in
> prevajalci vendarle nekaj malega vedo o jeziku – strinja, da so
> popolna norost, te preprosto ignoriranjo.
Kaj menim? Tudi jaz nekatere stvari ignoriram. Sploh pa je pri nekaterih stvareh tudi sam avtor ugotovil, da nima prav. 😉
Težava je le, da vsak v njem vidi druge “norosti”. In potem lahko nekdo z enako pravico trdi, da je norost to, da je v zanikanih stavkih treba uporabljati rodilnik, da se piše bombon, da se piše zadanem (na najdi.si je razmerje zadanem : zadenem kar 761 : 311), da je tripičje nestično ločilo, da poznamo rent-a-carslužbo …
In kaj nam je potem storiti?
> In potem lahko nekdo z enako pravico trdi, da je norost to, da je v zanikanih stavkih treba uporabljati rodilnik …
Prepričana sem, da tisti, ki pišejo rent-a-carslužba in ne uporabljajo rodilnika, tako ali tako ne uporabljajo niti SP, tako da tozadevno ne vidim posebnih težav. Takšni bodo vedno pisali, kot se jim bo zljubilo. S takšnim razmišljanjem ne pridemo drugam, kot do sklepa, da je treba v vsakem primeru pridno ubogati. Toda to ne reši težav, o katerih govorimo.
Zdajle se vendarle pogovarjamo tisti, ki SP uporabljamo vsaj občasno, če ne celo ves čas – tako rekoč poklicno. In če se z jezikom ukvarjamo poklicno, imamo menda pravico presojati o enem od ključnih delovnih pripomočkov. Kajti SP je prav to – pripomoček in ne ustava. Četudi je “normativen”, to še ne pomeni, da je treba upoštevati prav vse, kar piše v njem, in to v vsakih okoliščinah. Menim tudi, da bi mi, ki se zdajle tule pogovarjamo, v večini primerov dokaj zlahka prišli do soglasja, kaj je “norost” in kaj ne.
Zvedavec, pa boš ti odslej pisal bombonjera? Samo zato, ker je v SP? Upam si staviti, da ne, pa četudi bi zdajle nalašč odgovoril pritrdilno. 🙂
Pošlji oblikovano (24-01-07 20:46)
Treba je postaviti nova, boljša pravila in potem narediti boljši pravopis.
Zagovarjam argumentirano kritiziranje pravopisa, iskanje boljših rešitev – še posebej takih, ki pravopis poenostavljajo in ga ne zapletajo s kopico izjem.
In poznam sloveniste, ki trdijo, da je npr. zanikanje z rodilnikom starinski ostanek, ki ga pri življenju drži le še lektorska prisila, v praksi se pa ne uporablja več – sam sem pri jeziku bolj konservativne sorte.
In pravzaprav pišem bombonjera, pa če verjameš ali ne (na splošno zagovarjam poslovenjanje sposojenih besed in se mi zdi to bolj naraven zapis kot bonboniera) Ampak ne uporabljam pa rent-a-carslužbe, čeprav jo SP2001 pozna (že to, da se je v tej niti beseda že tretjič pojavila, bo dovolj slabo, ko bo kdo iz zadetkov v najdi.si izpeljal, kako pogosto se pojavlja v praksi 🙂 – če jo bom že kdaj potreboval, bom raje napisal služba rent-a-car, ker se mi zdi, da je tako lepljenje prilastkov, ki bi sicer morali biti na desni, popolnoma odveč (in tudi, če bi upoštevali, da se pogovorno zelo pogosto pojavljajo na levi strani, jih najbrž nihče ne čuti kot skupno besedo (možnost, da bi to pisali z vezajem, bi že bila kanček bolj smiselna (kot npr. IP-naslov in C-vitamin))).
Se pa zavedam, da je pravopis, s katerim bi bili vsi zadovoljni, precej nemogoča naloga. Če npr. pogledam v Lanarčičev Popravopis, v katerem je uspel nabrati 470 strani pripomb na SP2001, nad bombonjero in Latinskoameričani nima nobenih pripomb.
Zavedam se, da je vsakdo, ki se ukvarja s sestavljanjem slovarjev in podobnih knjig, pred grozno nalogo, v vsakem primeru pa se najde morje pljuvačev – tudi jaz se občasno usajam. Po drugi strani sem sodelovala pri nastanku knjige sorodnega tipa, vendar še zdaleč ne tako zahtevne (in še to ne v zelo odgovorni vlogi), zato vem, kakšen krvav znoj človek znoji pri tem.
Gre samo za to, da mi je mučno, kadar v SP zagledam samo en pojem, ki spada med “norosti”, kar pomeni, da bo v praksi v tej obliki uporabljen zelo redko, ne “dovoli” ali sploh ne omeni pa drugega pojma, za katerega se strinjamo, da mu – če drugega ne – prav nič ne manjka. Od SP si želim samo nekaj malega več povsem običajne prožnosti.
In tako slovenščini pogosto zmanjka besed. Ne trdim, da z njo ni mogoče povedati vsega, sploh če si Jesih, ampak ko človek kaj prevaja, se mu dogaja, da bi mu moralo biti na voljo npr. osem sinonimov za eno in isto stvar. In jih ni.
Ker sem dvojezična, se mi nemalokrat primeri, da mi nemudoma pade na misel cel kup črnogorskih izrazov – no, saj ne vem, kaj je zdaj to, srbščina ali že kak nov jezik … Pa ne trdim, da je srbščina kakorkoli boljši jezik, mi je pa pri njej všeč to, da je v zgodovini širokogrudno sprejemala tudi tuje besede, jih prebavljala, mlela in naposled iz njih zvarila svoje. Brez strahu pred francizmi, turcizmi, hrvatizmi in drugimi -izmi.
SP pa dela prav nasprotno: ena “pravilna” beseda – in pika. Pa saj nas ne bodo že jutri pojedli. Od kod ideja, da bomo propadli pozneje, če bomo v slovenščino vključili še kakih tristo “bonbonov”. In četudi bomo, bo to slovenščini podaljšalo življensko dobo le za nekaj ur. Kar navsezadnje niti ni zelo usodno. 🙂
Joj, se opravičujem za tole pisanje, ki je povsem nesorazmerno prvotnemu vprašanju. Menda je šlo za vprašanje: Latinoameričan ali ne …
Saj nočem ne pluvati po pravopisu in ga ne hvaliti, verjetno se tisti, ki pravopis pogosto uporabljamo, strinjamo, da je potreben. Vemo tudi, da je že ob izidu grozno zastarel in da ga moramo uporabljati skupaj s kančkom soli.
bombonjera (po vzorcu garsonjere) … potem tudi karjera, premjera, barjera itd.???
in – je teže reči bonbon, kot so učiteljice vbijale v šoli v glavo generacijam in je tudi v SSKJ, kot bombon (popačena tujka!)??
v SP imamo latinoglasbo, Latinoameričanov pa ne bi smeli imeti?
imamo lojtrni voz, lestev pa ne sme biti lojtra?
in kadar vidim tisti blesavi vakUUm, se pa res razjezim
Pa ne polemiziram s teboj, Zvedavec, ampak (kao) z avtorji pravopisa, ki so po nepotrebnem marsikatero stvar zapletli, namesto da bi jo razčistili.
Forum ima to možnost, le registrirati se je treba.
To, da bi bile v SP res naštete vse možne različice besed, bi sicer marsikdaj bilo zelo uporabno – ampak pravopis bi bil potem lahko še petkrat večji. V enem slovarju je nemogoče zajeti vse, že tako sem slišal kritike na pravopisni slovar, da je veliko preobsežen, da bi morale biti notri le najbolj problematične besede in nič drugega. Ker zdaj je pa tako velik, da dobi marsikdo občutek, da je dovoljeno le to, kar je notri in čisto nič drugega. V resnici je pa pravzaprav ravno obratno: res prepovedano je le tisto, kar je označeno s črno piko, tega pa niti ni tako veliko. To, da je nekaj odsvetovano, je pa tudi stvar registra, načeloma pravopis govori večinoma le o najbolj nevtralnem registru.
Bombon. Na to besedo sicer nikoli nisem bil nikoli posebej pozoren. Sem pa opazil, da so spremenili amoniak v amonijak (in olimpiado v olimpijado), sem si pač zapomnil novo pravilo. Če bi živel pred 80 leti, bi se mi pa najbrž zdelo čisto nenaravno, da so čez noč uvedli sonce in smrt, ko pa so v šoli vsa leta učili solnce in smert, kakor je pisalo tudi v vseh knjigah. Pa sta se spremembi prijeli in ju še danes uporabljamo. Kakšna druga se pa ni in smo jo danes že pozabili (npr. nesrečni bravec).
Eh ja, kam sem padel, da že SP branim 🙂
No, pravzaprav sem z vsem besedičenjem hotela povedati to, kar je Filip izrazil v borih nekaj besedah: pravopis da, vendar z zrnom soli.
SP naj bo kar debel, le zakaj ne, saj živimo v času računalnikov. SP res ni več treba uporabljati v knjižni obliki. Debel je tudi Webster, če smo že pri tem, pa ANG-SLO slovar, medtem ko ima SLO-ANG slovar dimenzije slovarčka za turiste, da je človeka skoraj sram. 😉
Moj SP v obliki knjige, je že nekaj časa pri dragem v studiu, kjer opravlja funkcijo zvočne izolacije. Enako velja tudi za SSKJ in Odzadnji slovar.