Kdaj, kako, zakaj kupujete knjige?
Me prav zanima, predvsem zakaj neko knjigo kupite, neko drugo pa si “samo” izposodite v knjižnici? Kupite knjigo, ki ste jo prebrali in vam je bila všeč, ali kupujete raje tiste knjige, ki jih še niste prebrali? Žepnice ali taprave knjige? Nove ali rabljene?
Jaz menda največ knjig kupim za darila. Sem si kar zadala za poslanstvo, da ljudi tako prisilim k branju :-). Tudi otroka dobita od mene večkrat knjige kot igrače :-).
Zase kupujem izključno knjige, ki jih še nisem prebrala. Mislim, da je edina svetla izjema Šolski zvezek. Pač nisem tip, ki večkrat prebira eno in isto knjigo. Zato zase tudi kupujem večinoma žepnice, čeprav v roke raje vzamem lepo vezano knjigo (ampak cene….). Za darilo žepnico kupim le izjemoma. Kupim pa tiste knjige, za katere nekako slutim, da mi bodo všeč in bom želela, da jih prebere še kdo (mož, prijatelj, ki mu jih bom posodila, nekega dne pa seveda tudi moja otroka). Ponavadi takšne, do katerih v knjižnici dlje časa ne morem priti (potem pa, ko so moje, berem knjige iz knjižnice, ker tistih kupljenih pač ni treba nikamor vrniti :-)).
Kupujem večinoma nove knjige, ampak kadarkoli grem na boljši trg, tudi vedno kakšno prinesem domov.
Enka je napisala:
> Me prav zanima, predvsem zakaj neko knjigo kupite, neko drugo
> pa si “samo” izposodite v knjižnici?
Pojma nimam 🙂 Knjige vsekakor več kupujem, kakor si jih izposojam v knjižnici. V knjižnico redno hodi naša tamala, odkar ne samo v šolsko, ampak tudi v splošno, bolj redno spet tudi midva. Knjigo raje kupim, da nisem omejena s časom branja, marsikatera leži kar nekaj časa, preden pride na vrsto. (Sploh kakšno na pol esejistično branje v italijanščini.) Ne, ker bi si premislila, ampak ker nimam dovolj časa 🙁 Jokuuuu!
> Kupite knjigo, ki ste jo
> prebrali in vam je bila všeč, ali kupujete raje tiste knjige,
> ki jih še niste prebrali? Žepnice ali taprave knjige? Nove ali
> rabljene?
Razen redkih izjem le knjige, ki jih še nisem prebrala. Izjema so kakšne zadeve, ki jih preberem slučajno in potem rečem, da to pa res MORAM imeti (topogledno zelo iščem Simmlov Čeprav ni zmeraj kaviar, pravzaprav si ga mož želi imeti doma), ali pa kakšna otroška klasika, za katero si želim, da bi jo otroka imela vedno na voljo. Če se le da, kupujem broširane, se pravi
žepne izdaje. Nove ali rabljene? Vseeno mi je. Samo da ne smrdijo.
> Jaz menda največ knjig kupim za darila.
Največ ne, zase jih kupim več ;), ampak ja, knjige so najpogostejše darilo. Sploh za tamala dva. Igrač imata že tako preveč, za to skrbijo tudi stari starši, ampak pravilo je: za RD in novo leto knjiga, kakšna posebna igrača ali malenkost, ki se nama zdi smiselna, in kos oblačila.
> Pač nisem tip, ki večkrat prebira eno in isto knjigo.
O, jaz pa.
> Zato zase tudi kupujem
> večinoma žepnice, čeprav v roke raje vzamem lepo vezano knjigo
> (ampak cene….).
Bereš sede ali leže? Jaz berem leže. Če imam v rokah bezano knjigo, mi roka zaspi od teže.
> Za darilo žepnico kupim le izjemoma.
Jaz pa tudi žepnico, ampak priznam, da navadno v angleščini. Tak krog.
> Kupim pa
> tiste knjige, za katere nekako slutim, da mi bodo všeč in bom
> želela, da jih prebere še kdo (mož, prijatelj, ki mu jih bom
> posodila, nekega dne pa seveda tudi moja otroka).
Mhm, tako nekako.
Kitty
Vedno ko sem v mestu in si rečem, da grem v knigarno samo pogledat kaj imajo novega, odidem s knjigo pod pazduho… zato sem zelo hvaležna za žepnice in njihovo ugodno ceno. Kupujem pa knjige, ki sem jih že prebrala in so mi bile tako všeč, da si jih zaželim na svoji knjižni polici. Pogosto kupim tudi kaj lahkotnejšega v angleščini, da ohranim tujejezično kondicijo… v glavnem pa knjige, ki so mi na nek način blizu in jih z ljubeznijo pobožam, ko grem mimo knjižne police. Na knjižni polici leži tako kar nekaj še neprebranih knjig, ki tako čakajo na vdih življenja… moj problem je zelo posedovalni odnos do knjig. Če tudi je ne preberem, jo moram imeti na polici. In potem ležim in jih gledam in gledam…. saj, drugače pa sem kar zdrava in razumna ženskica.
Knjige kupujem kaotično, zase in za darila, glede na količino prebranih knjig pa kupljene seveda ne predstavljajo velikega deleža, ker nimam pojma, kam bi jih dala (že tako tiste, ki niso poln “zadetek”, podarjam svoji knjižnici).
Berem jih pa predvsem na dopustu in ko mi zmanjka knjig iz knjižnice, pa se mi ne ljubi v mesto …
Večinoma si knjige izposojam.
Čeprav redkokdaj pridem iz knjigarne praznih rok (je pa žalostno, da imamo pri nas, v mestu!!!, samo eno dobro založeno knjigarno… in tako ponavadi kupujem prek spleta).
Najraje kupujem knjige, ki jih še nisem prebrala, (podarjam pa ponavadi »preverjene«), ali pa kakšne, ki bi jih zelo rada imela doma, na dosegu roke. Ali pa kakšne, ki so lepo vezane in imajo lep ovitek ali celo ilustracije (joj, tista Zvezdica Zaspanka od založbe Sanje!!!).
Otrokoma sem kupila že toliko slikanic, da nimamo več prostora na njunih knjižnih policah v sobi. Tudi, ko bosta odrasla, nameravam te slikanice obdržati, ker so tako leeeepeeee!!!
In tudi za darila prijatelji od mene najpogosteje dobijo knjige (mislim, da je založba Vale-Novak zelo zadovoljna, ker sem kar nekaj njihovih knjig kupila v vsaj 5 izvodih).
Sem pa na bolšjaku končno prišla do dveh knjižic iz maminega otroštva (ki sem ju tudi jaz imela v otroštvu zelo rada): Kukavica (ruska pravljica iz zbirke Čebelica) in Serjoža (avtorica Vera Panova). Ampak sta tako prašni, da ju je težko brat. Ima kdo kak nasvet, kako se tega prahu rešiš?
Mimogrede: najraje berem leže, ali pa vsaj napol leže… in res so za take primere najboljše žepnice…
1. kupujem knjige, ki sem jih že prebrala in vem, da si jih želim imeti doma, ker vem, da bom po njih še velikokrat posegla.
2. Kupujem še neprebrane knjige, za katere vem, da so dobre in da si jih želim imeti na policah in jih bom seveda tudi prebrala.
3. Kupujem knjige kakšne dobre zbirke, ki jo želim imeti (trenutno Moderni klasiki)
4. Kupujem tujo literaturo, ki je pri nas nedosegljiva.
Ne kupujem knjig, ki jih vzamem v roke samo enkrat za razvedrilo, lahkotne za premostitev bralne zasičenosti, takšne, ki se jih ne da kupiti, ker je letnica zelo iz preteklosti in jih ni moč kupiti.
Sama kupim ogromno knjig, v glavnem mehko vezavo, ker so ostale predrage, čeprava včasih tudi posežem po trdi vezavi, če le ni predraga. Predvsem pa kupujem angleško literaturo, v glavnem kakšne lahko berljive romančke tipa A.Quick, V.Holt in podobno. Vse kupujem preko interneta iz tujine. Mislim, da se mi jih je v parih letih nabralo okoli 60 komadov ali pa še več.
Sem jih že skušala prodati naprej po polovični ceni, pa nekako ljudje niso zainteresirani, me pa v bistvu ne moti, da jih imam, ker po parih letih vse prav pride in lahko v bistvu zadeve, ki so ti všeč, bereš še enkrat. Problem je edino prostor.
Sem bolj romantična dušica in imam rada happy end in ne preveč zamorjene teme, saj mi knjiga predstavlja predvsem sprostitev.
mimika
Kupujem izključno le knjige s “težo”, se pravi nobenega “šunda” in knjig, ki so za lahkotno branje. Zanje mi je totalno škoda denarja in prostora, se mi to zdi čista navlaka. Ko mi zapaše knjižni “fast food”, prazne kalorije in junk:)), grem v knjižnico in naberem krimiče ter grozljivke:)
Kupujem pa vrhunske pisatelje, klasike, filozofijo in pa mojo strast: karkoli laičnega o astronomiji, a la Hawking, Greene itd. Črne luknje, nastanek zvezd, kaj je sploh to naše vesolje – za to mi nikoli ni škoda denarja:)) Rada imam tudi ostalo popularizirano znanost, ko nam laikom kake stvari malce približajo. Za vse te stvari z veseljem odštejem dinarčke.
Jaz sem s knjigami precej zasvojena. V zadnjem casu se skusam malo bremzat, ker mi ze celi kupi lezijo po skatlah, v premajhnem stanovanju pa nimam prostora za nove knjizne omare.
Kupujem jih vedno in povsod – vsekakor knjige, ki sem jih ze prebrala in bi jih rada imela doma, zmeraj se pa najde dosti izgovorov za kupit tudi neprebrano knjigo (kultni avtor, priporocena knjiga na forumu, dobra kritika v kaksnem cajtngu, test s prelistanjem na kraju samem). Chick-litu se izogibam, izjema so knjige od Alexandra McCall Smitha – Prva damska detektivska agencija in nadaljevanja. Mislim, da kupim kar nekaj vec second-hand knjig kot novih, sicer bi se najbrz prostorskemu bankrotu pridruzil se financni.
Ce grem iz sluzbe skurjena ali sfrustrirana, si privoscim shopping terapijo v antikvariatu Petek, ki ga imam ravno na poti domov, ali v Trubarju, ki ga nimam tako zelo na poti – pogubno, ker za nekaj kSit odnesem domov dve vrecki knjig.
Po zaslugi Ryanaira in njim podobnih grem vsaj enkrat letno na potep in kaksen koncertinčk v London, tam namenim poseben dan za Borders, Foyles in okoliske antikvariate.
Na vseh potepanjih se me primejo zlasti lokalne kuharske bukve in prevodi Silence of the Lambs in ostalih sundov, ki jih imam za kultne (izgovor: ko bom velika, si bom privoscila sabbatical year, med katerim se bom ucila spanscine, italijanscine in ‘u corsu’).
Kadar narocam filme z Amazona, je skoraj nujno zraven se nekaj knjig (izgovor: da ne bi sla vsa tista osnovna postnina v nic), prav na tem forumu so me okuzili pa se z Abebooks.
Dedka Mraza torej prosim za vecje stanovanje – ali pa za nekaj vec pameti, hihi (ta mi v nobenem primeru ne bi skodila :)))).
lp, proxima