Knjige, ob katerih ste se najbolj zabavali
Ker ravno prebiram Na smrt slavni, ki se mi zdi definitivno ena bolj zabavnih knjig, kar sem jih zadnje čase brala, me zanima, katere so bile knjige, ob katerih ste se precejkrat nasmejali ali celo na glas krohotali?
Mislim, da sem se sama najbolj narežala pri Šinigojevem Očkovem kotičku (saj jo lahko štejemo med leposlovje, ne?).
Jadran Krt … pred leti.
Kdove, če bi se zdaj tudi tako režala? Moram poskusit. Nekje pri starših jo imam. (ali pa sem jo posodila kakšnemu najstniku v upanju, da bo vzljubil branje, pa sem dosegla samo to, da mi knjige še vedno ni vrnil in se ta praši v kakšnem oddaljnem kotu)
Pa Trije možje v čolnu tudi, da. Pa Ephraim Kishon (ne vem, če sem prav napisala). Pa Tone Partljič. Vinko Moderndorfer.
IN Sreča in Na smrt slavni sta bili tudi zabavni…
Bridget Jones, obe knjigi, obvezno v angleščini, ker te najbolj nasmeje tisto, kar je ‘lost in translation’;
Olovka piše srcem: fenomenalna zadeva, vrata v svet otroške domišljije. Te nasmeje do solz, tudi ko jo znaš že na pamet.
Nekdo je omenil Harmsa: se strinjam.
Vse zadeve Nicka Hornby-ja. Velja enako kot za Bridget Jones, obvezno v angleščini.
Brešanova drama Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja.
Mene je narežal Gozd obešenih lisic (Paasilina).
Štoparski vodnik po galaksiji mi je bil tudi super, Bridget Jones tudi.
Iz otroštva pa ne bom nikoli pozabila, kako sva se z mamo, ki mi je brala, narežali Bratcu in Kljukcu s strehe (Lindgren).
Zadnje čase pa, hm, mogoče Kaj pa zdaj! iz zbirke Kapučino.
ooo, tegale Brownovega sem brala kot odrasla in me je bolel trebuh od smeha!! pri otroških se mi sploh zdi, da so marsikdaj bolj zabavne odraslim kot otrokom.
od otroških še: knjige o Emilu (Astrid Lindgren) in Požvižgamo se na kumaričnega kralja (christine Nöstlinger).
od odraslih pa Štoparski vodnik, potem nekaj svetlobnih let nič, potem pa mogoče še kaj…ampak se zdajle ne spomnim.
Kaj pa te zanima? Kratka vsebina: skupina ameriških turistov (v kateri so tako študentje kot fine dame in penzionisti) potuje po Balkanu – po bivši SFRJ, Madžarski in Bolgariji. Si lahko predstavljaš, da je njihov vodnik občasno prav revček. :)))
Knjigo sem sicer prvič brala že pred leti (in potem še enkrat kasneje), ampak po mojem bi mi bila tudi v “zrelejših” letih smešna. Zabavno, lahkotno branje. 🙂