v knjižnici
Med iskanjem mojim trenutnim duhovnim potrebam primernega čtiva po knjižnih policah (brskam kot kura po piči), v knjižnico pride ena znana javna oseba – v turizmu zaposlen domorodec – s končano višjo šolo za gostinstvo in turizem. (Nahajmo se v mondenem turističnem kraju.) S knjižničarko (predvidevam da z visoko izobrazbo) za šankom, pardon, pultom, usekata debato. Ker prdec da bl gori? Tist, ki ga spusti vegeterjanc al tist od mesojedca? Strokovno usposobljen turistični delavec je bolj za prvo varianto, njegova ugotovitev (sama celuloza) leti predvsem na knjižničarko-vegeterjanko, ki je bolj za drugo varianto – njena ugotovitev (ti, to j pa neverjetn koko to…maje z glavo sm pa če) je namenjena predvsem mesojedemu turističnemu delavcu. Ko če koga. Na višku eksaktne razprave se oglasim:”Mata pa izbrano debato. Knjižničarka zafarba (menja farbe kot kameleon), turistični delavec prizadet v svojem bontonu, me hoče v kali zatret:”Dej, dej, kukr da ti ne serješ!” “Serjem, serjem, ampak v hramu učenosti sigurn ne.” In potem vse tiho je bilo. Knjižničarka vstane in gre odpirat okna. Luftamo…
če se je to zgodilo samo tebi in samo enkrat, kako moreš to posploševat kar na celo družbo? tvoje pisanje je samo dokaz stereotipnega, posplošenega razmišljanja! strinjam se sicer, da bi knjižničarka lahko (skoraj morala!) odreagirati drugače, ne moreš pa tega posploševat na vse. lhako tudi začneš debato in prosiš ljudi, naj ti opišejo prijetne izkušnje v knjižnicah- mislim da boš dobil dovolj dokazov o siceršnji kulturnosti teh ustanov.
He he si jih pa slišal, Primož :))
Očitno danes ni dan za šale tu gor. Verjamem, da si hotel malo pooživiti mrtvilo tukaj, ampak si padel med same vzvišene anti-prdulje sem :)))
Je pa res, kake debate včasih slišiš… od ljudi, od katerih ne bi pričakoval tega. Tako da, vsi smo krvavi pod kožo, ne. Je pa stvar olike in takta, kako to svojo “krvavost” demonstriramo.