Zadnje čase sem nekako padla v ta “film” in prebrala vse od Maria Puza. Zdaj bi prebrala še kaj podobnega (mora biti italijanska mafija), pa mi nihče ne zna svetovati nič pametnega. V knjižnici so mi dali Mafijske vdove, a mi niso šle tako v slast kot Puzo. Lepo prosim za kakšen namig!

donna leon v svojih kriminalkah tu in tam namigne na mafijo, čeprav ne vem, če bo to to.

Jaz jih berem, eno sem pa tudi prevedla. Kdo je Lou Sciortino, izšla pred kratkim pri Učilih. Poskusi. Meni je bila za prevajat všeč.

Kitty

Kitty, hvala. Sem prebrala kaj piše o knjigi na spletni strani Učil in bo definitivno OK. Zdaj moram samo še počakat na vrsto v knjižnici…:-(.

Pilgrim, a je Donna Leon sploh vredna branja? Jaz je še nisem vzela v roke, nekako sem jo v svoji glavi razvrstila med knjige “za na morje” (na morje pa gremo bolj redko, he, he) – sicer sploh ne vem, zakaj – in tako še ni prišla na vrsto. Povej, a kaj zamujam (ker tudi dobre kriminalke sicer rada berem)?

hja,
prva prebrana knjiga o inšpektorju Brunettiju izpod peresa donne leon me je kar pritegnil. v pomanjkanju res kakovostnega žanrskega čtiva ni tako slaba, po tretji prebrani njeni knjigi se določene stvari začnejo ponavljati, oziroma ti malo presedati. ampak zame je – seveda kot literatura za na plažo – vredno branja.

sicer pa mi razlike med “visoko” in “nizko” literaturo postajajo vedno manj jasne – a o tem morda v posebni temi.

lp

No, super. Bom res posegla po Donni L., ko me zagrabi brat kriminalke. Sem prav vesela, da si jo priporočil, ker tudi na tem področju pravzaprav nisem več vedela, kaj se sploh še splača prebrati :-).

Boš odprl temo o resni in šund literaturi?

bom, ravnokar.

Donne Leon sem se kar veselila, saj uživam v dobri kriminalki, pa me je razočarala (Smrt v tuji deželi), nekako me ni potegnila, ni me posebej zanimalo, kdo je bil morilec in do umorjeni, pa preveč je detektiv “najedal” s svojimi tegobami.

Od kriminalk me je v zadnjem času (no, ko sem ga nazadnje brala kako leto nazaj) navdušil Henning Mankel. Z Aleksandro Marinino pa se mučim, čeprav ima zgodbe zanimive (za vsako osebo uporablja kakšne 4 različne nazive: ime, priimek, patronim in seveda pomanjševalnice, potem jih pa ne ločim med sabo). V redu je tudi Liza Marklund, čeprav občasno zelo kruta, pa veliko ima detektivka oziroma novinarka svoje zgodbe, kar me v principu pri kriminalkah moti, ampak tu je dobro izvedeno.

jaz sem imela lansko poletje pravi napad na kriminalne in detektivske romane.
najbolj je tudi mene pritegnil puzzo.
za njim h. mankel in tudi dona leon.

podobno kotbejbiborn sem pa tudi jaz imela probleme z aleksandro marinino, ker nisem tako poučena v ruska imena in njihove oblike in pomanjševalnice in na trenutke nisem vedela kdo je kdo. tako da sem prebrala le dve knjigi (pa zgodbe res niso napačne)