Včasih v pisanju na tem forumu zasledim, da se vas kar nekaj odloča za sočasno, prepletajoče branje večih knjig. Ob tem bi me zanimalo, ali je takšen način bolj izjema ali kar stalna praksa? V čem so po vašem njegove prednosti in v čem pomanjkljivosti?

Sama sem tak sistem uporabljala v kombinaciji duhamornega domačega branja in kakšne napete knjige po lastnem izboru. Problem je bil le v tem, da sem se časovno zelo težko disciplinirala, saj me je druga varianta veliko bolj “vlekla”. Pri obvezni literaturi so me potem dušili določeni termini … Danes se mi zgodi zelo redko, da mi katera knjiga ne “potegne” takoj in jo zato odložim – pa se ponovno vrnem k branju čez določen čas. Kvečjemu me k temu vzpodbudi pozitivna kritika, ki mi vzbudi “raziskovalnega” duha: “Le kaj sem v njej prejšnjič spregledala?”

Sem nekaj časa prakticirala, pa se je končalo tako, da nisem dokončala nobene od na ta način začetih. Zato berem zdaj samo še po eno.

Hm, včasih si branja nisem znala predstavljati drugače kot vzporedno žvečenje dveh, treh knjig. Kakih težav s tem nisem imela, tudi nimam občutka, da bi mi zaradi tega veliko “ušlo” ali da branje ne bi bilo poglobljeno. No, zadnjih petnajst let se vedno posvečam eni sami. Še sama ne vem, kdaj sem “izpeljala” to spremembo, še manj pa zakaj …

Če mi je knjiga všeč, jo berem zdržema do konca. Če pa mi ne potegne, je težka za branje, je v tujem jeziku ali če se mi zgodi, da se mi izteče rok izposoje, pa prekinem branje za nekaj časa, in nadaljujem kasneje, ko preberem dve, tri druge knjige (nekaterih pa nikoli). Tako mi ležijo na nočni omarici Neznosna lahkost bivanja, Žena francoskega poročnika, dve knjigi pesmi, …

Ja, pa še to: najraje berem romane, ostalo se mi sploh ne zdi primerljivo. Včasih pa preberem kakšno poljudno psihologijo, zlasti o vzgoji. In seveda me to niti približno tako ne pritegne kot roman. Zato berem vmes kakšen roman, saj se ne počutim vedno za brati neleposlovje.

Vedno berem vsaj dve knjigi hkrati. Včasih je že tako, da me zanima tematika, pa knjiga ni napisana tako živo in privlačno, da bi jo prebrala na dušek, zato vmes berem kaj lažjega.

LP, Astra

eno imam za na vlak – ta je ponavadi z mehkimi platnicami -, druga me pa doma čaka. se je pa že zgodilo, da sem brala tri hkrati – ena je morala preko vrste, ker sem si jo zelo želela prebrati, druga je bila pa preveč napeta, da bi kar tako pozabila nanjo. ponavadi izberem knjige z različno tematiko in v različnih jezikih, da se mi ne začnejo mešati.