največja ironija…
Ja, drži. Ampak meni je to v uteho, saj me je bilo v 6. in 7. razredu osnovne šole najbolj strah, da bo zmanjkalo knjig za branje, saj sem v lokalni knjižnici že vse prebrala. Zato sem počasi začela brati v angleščini.
Sedaj pa se lahko svojim strahovom le še smejem, saj sem iz kakih 100 ali še več prebranih knjig letno padla na kakih 20. Kako pogrešam čase, ko sem lahko popoldne samo brala ali zvečer ali na počitnicah… Sedaj pa lovim otroke naokoli, berem pa 20 minut pred spanjem. (in tu je moj trenutni navdih, ki ga je očitno oplazila depresija…)