Ker je osnovna šola že daleč za mano:) prosim, če mi katera pove ali se v uradni dopis napiše najprej naslov prejemnika in nato moj ali obratno.

Hvala in lep dan.

Levo zgoraj napišeš tvoje ime in priimek, ter naslov. Pod tem pa (ime, priimek) naslov prejemnika. Ne pozabi na desni strani zgoraj še kraja in datuma.

Čeprav nisem katera. bom vseeno povedala, da se v osnovni šoli itak ne učijo uradnih dopisov, se pa med drugim učijo pravilnega postavljanja ločil.

Bistvo (uradnega) dopisa pa ni v tem, kje je kak naslov in kje je datum. Enotna oblika ne obstaja, važno je le, da nič ne manjka, da je jasen, pregleden, da je oblika “spodobna” in vsebina brez večjih slovničnih in pravopisnih napak.

Haha, Filip, dobro si povedala. :-)))

Zakaj pa si za besedo katera postavila piko? In od kdaj je “itak” sestavni del lepega besednjaka. Pa ne da se mi prepirat s tabo, samo lepo sem pač prosila za pomoč in ne za nepotreben komentar, ker se mi je mudilo.

Lep dan.

Ne se razburjat, ker škodi lepoti:) V dopisih se zmeraj napiše KDO – KOMU. Se pravi, najprej tvoji podatki (ime in priimek, naslov, kraj, dodaš lahko GSM in/ali e-poštni naslov), zatem podatki naslovnika.
V naslednji vrstici lahko sledi Zadeva: Prošnja za …
Datum je navadno desno zgoraj, v isti vrstici kot tvoje ime in priimek na levi strani, lahko pa je tudi pod dopisom, ob podpisu.
Na koncu zapišeš še Priloge: xxx (če seveda k dopisu kaj prilagaš, kakšno potrdilo ali kaj podobnega).

Oblika dopisov je dosti ustaljena, zlasti zato, da se izboljša njihova učinkovitost. Tako naslovnik v morebitni množici podobnih dopisov takoj lahko pobrska za ključnimi podatki – kdo si, kaj bi rada in kdaj si zadevo spisala.

Če gre za prošnjo, so včasih prisegali na prakso, da je napisana na roko, z nalivnim peresom. Dandanes večinoma ni nič hudega, če je spisana na računalnik; če ni posebej navedeno, da je treba dopis spisati lastnoročno.

Pika se je pač zatipkala, je povsem zraven vejice, popravljati pa se ne da.

O besedici “itak” … torej niti Cankar ni imel lepega besednjaka, da se mu je v Pohujšanju moglo zapisati:

ZLODEJ: Tako je pač… zakaj bi zlodej naravnost ne govoril? Premalo mi je tvoje duše, Peter, ko je že itak moja! Zdaj sam ne vem nazadnje, čemú ves trud, vse sitnosti, nezgode in nadloge!

No, če moje mnenje o tvoji lepi prošnji. Jaz bi ti tudi odgovorila tako kot Filip, če bi bila moški in bi me naslovila s “katera”.