Pozdravljeni, vsakih 10-14 dni bi imela za lektorirati približno 30 strani ne zelo zahtevnega besedila. Znima me, koliko lektorji zahtevate za stran.
Vem, da je to morda težko reči, ker so besedila zelo različna in še marsikatera malenkost je pomembna, a vendar – povprečna cena? LP

200 SIT NA STRAN, PROF. SLOVENŠČINE.

KOKI1, ali se ti ne zdi, da naravnost pretiravaš s to ceno? Pa saj si dobesedno dražja od čistilke! Menim, da bi bilo 16 sit na stran povsem dovolj!

Aja? Jaz shajam z 8.000 SIT na avtorsko polo in se nihče ne pritožuje. Za siromašne pare pa tudi ne bom delal. Na mesec imam več obresti pozitivnega stanja na banki, kot pa da bi lektoriral za 16 SIT/stran.

200 SIT na stran se mi zdi smešno nizka cena, še študenti več računajo.

Povsem normalna cena bi bila približno 500 tolarjev neto na stran, kar je 8.000 tolarjev na avtorsko polo. Vse nižje od tega ni profesionalna lektura, ampak delo študentov oz. profesorjev slovenščine.

Brez zamere (so)kolegi, ampak profesorji slovenščine pač niste lektorji. Sami dobro veste, da imamo slovenisti dodatno predavanje za lektoriranje. Poleg tega pa je precej!!! pomembnejše, kaj delaš. Če si profesor slovenščine, se posvetiš drugim stvarem, če delaš kot lektor, si pod ustreznim mentorstvom – no, vsaj naj bi bil kot začetnik -, nato pa se s stalnim delom izuriš v dobrega lektorja.

Sama po desetih letih lektoriranja takoj vidim razliko med lektorji in “lektorji”. In kar je najbolj žalostno, velikokrat dobim v lekturo diplomo ali podobno pisanje, ki “je že bilo lektorirano.” Žal pa je imel kandidat na zagovoru zavrnjeno pisanje in je bila nujna nova – ta prava – lektura.

Seveda se delo poleg kakovosti pozna tudi po drugih – bebastih – dejavnikih. Oglasi se mi naročnik lekture, ki želi, da 100 strani zlektoriram v enem dnevu, ker so mu tako zagotovili, da je mogoče. Hja, seveda, ni problema… Ljudje, zresnite se, to narediš samo enkrat/dvakrat, tretjič zate ne bo več dela…

Lektorsko društvo kot najnižjo tarifo za leposlovno besedilo z malo napakami priporoča ceno 525 tolarjev bruto.

Koko1, oprosti, ampak za 200 tolarjev se lahko prodaš samo kakemu Reader’s Digestu, tam toliko ponujajo … Kar oglasi se jim, prav zdaj besno iščejo lektorico/lektorja, ker jim vsak teden uide kak (normalno misleči)študent.

Ali sploh znaš ceniti svoje delo? Zaradi takšnih, kot si ti, delodajalci že leta in leta nočejo niti za tolar povišati cen lektorskih storitev. (Čeprav je res, da se po treznem pogovoru in nekaj argumentih naposled omehčajo.)

Ja, potem pa v državnem zboru iščejo lektorja in zahtevajo le to, da ima končano fakultete družbene smeri. Potem se ti pa lektorji usajajo, da prof. slovenščine pa ne smejo lektorirati, ker da ne znajo. Ha-ha-ha
Nekatera podjetja imajo ceno 1500 sit (neto) na stran (1500 znakov brez presledkov).

Oprosti, če vdiram v tvojo zasebnost, ampak ti se imaš za lektorico? Glede na tvoj ustroj besedila bi prej rekel, da si falirana študentka slovenistike. Najbrž spadaš med “lektorje”. Jaz sem bodoči profesor – po tvojem mnenju kvazilektor – in sem že marsikaterega lektorja (za tvoje pojme v pravem pomenu besede) sesul do konca. Nenazadnje imajo “ta pravi” lektorji izjemne težave s strokovnimi besedili.

Pravzaprav smo vsi iste krvi in smo povečini študirali na istih fakultetah, potem se pa najdejo pametnjakoviči, ki sloveniste secirajo na prave in neprave lektorje … Kako patetično.

Saj ne da bi se vtikal v debato glede plačila, kajti moje lektoriranje je občasno del moje službe. Zanima me le, dragi kolega, si besedo “patetično” namenoma uporabil v njenem angloameriškem pomenu, ali morda meniš, da je ta pomen itak prevladal tudi v slovenščini?

Ta pridevnik je že poslovenjen in se mu tudi raba veča. Sicer napačna, ampak se začne trdno ukoreninjati v jeziku. Lahko rečem, da sem ga uporabil zaradi obojega – predvsem pa zato, ker ni nobenega enobesednega ekvivalenta, ki bi bil taki rabi kompetenten.

Na fakulteti se srečujem z deljenimi mnenji glede rabe tujk oziroma prevzetih besed. Držim se načela profesorice, ki me je učila skladnjo – uporabljaj besede po trenutnem navdihu, če le ustrezajo pomenski formi besedila.

Se strinjam s tvojo utemeljitvijo. Mislim pa, da je zraven tudi nekaj “politične korektnosti” (ki je zame tudi “patetičen” izraz), saj bi ti lahko namesto obravnavane besede uporabil marsikaj – recimo beden, mizeren … seveda pa bi to že dišalo po zmerjanju.

Sem lektorica in se popolnoma strinjam z Nitko. Sama za 200 tolarjev na stran ne bi niti pogledala te strani. Ja, ne podcenjujem svojega dela! In ni vsakdo, ki je študiral slovenmščino, lektor. Pa kaj je to tako težko razumeti?!

Kemper Boyd, ti boš moral pa še veliko žgančkov pojesti – pa ne zato, da boš dober lektor ali profesor slovenščine, ampak da se boš znal obnašati.

BTW: Tudi v tvojem postu kar mrgoli napak.

Skozi uporabo takih besed lahko dodobra spoznaš svojega sogovornika. Nekdo, ki pravilno razume besedilo, ustvarjeno v bolj konkretnem jezikovnem sestavu (tj. z uporabo tujk), po eni strani odraža tudi svojo zmožnost dojemanja. Tu je treba inteligenco pustiti na strani. Govorci, ki takšnih besedil ne razumejo, lahko hitro postanejo po nepotrebnem žaljivi. Ne bi zdaj rad predalčkal ljudi, vendar sem večkrat naletel na konzervativce, ki si niso hoteli poiskati razlage, ampak so začeli na vrat na nos metati polena pod noge, da je bistvo mojega sporočanja prazno. Podobni so recimo odzivi s strani študentov, ki kakorkoli prisostvujejo mojim literarnim razpravam in seminarjem. V takšne priložnosti vložim veliko truda in poskušam s čim manj dolgovezenja med ljudi razpršiti čim več informacij. Vem, da mentorji to odobravajo, saj zadevo razumejo, študenti, ki so pa prikrajšani za bolj precizno poznavanje besedišča, se pa pritožujejo, ker je zaradi njihove nekompetence sporočilo že samo po sebi prazno.

V kolikor se najde dober sogovorec, se zelo daleč pride tudi z zelo skromnim, a funkcionalnim naborom besed.

Polente ne maram. Če mi pa hočeš vnesti nekaj duhovnega kapitala, pa kar izvoli. Še zmeraj pravim, da ste lektorji malce preveč naduti, kar se tiče vaše kompatibilnosti vašemu delu.

Zelo lepo bi bilo, če bi nekateri spoštovali navade oziroma usmeritve določenih ljudi. Če se nekdo dosledno drži pisanja sestavljenih prislovov skupaj, se mi zdi absurdno, da jih gre lektor popravljat. Zaradi tega sem se marsikdaj skregal s skupino petnajstih lektoric. Kot slovenist stojim za svojim besedilom, zato zahtevam, da so naknadni popravki argumentirani. Ste pa nekateri zelo ignorantski, če vam nekdo dokaže, da se motite. To se je pokazalo tudi zdaj.

Preveč negativnih čustev vnašate v tole debato. Kar vidim vas, kako sopihate pred računalniki, samo da me skušate sesuti. Dobro, naj vam bo! Sem pač neustrezen za lektorja. Najbrž zato, ker vsa ta leta tovrstno delo opravljam preveč kvalitetno in so določeni mediji klečeplazili pred mano, da bi me dobili. Ampak zdaj se boste družno dvignili v vsej svoji veličini in me okregali, češ da se hvalim. Preprosto mi niso všeč ljudje, ki se vpisujejo na slovenščino zato, ker jim je zadeva “fajn”, se potem zaposlijo kot lektorji in zaradi svoje pavšalnosti kradejo dragocen čas drugim. Po mojih izkušnjah sploh ne premorete konkretnega profesionalnega odnosa (vsaj tisti ne, ki hodite naprej s takimi mnenji, da slovenist še ni dober lektor). V biznisu ni čustev, se pa zelo lepo nagrajuje dosledno opravljanje posla.

V kolikor pa je katera izmed vas potegnila boga za jajca, pa se oproščam, ker sem jo prizadel.

Ubogi študenti … Ja, bolje, da popravljaš tekste …

200 tolarjev na stran ni konkurenčni boj, to je navadna dampinška cena nekoga, ki ne zna in ne zmore ceniti sebe in svojega znanja, če ga ima. Ob taki ceni sama pomislim samo na tisto – “za malo denarja malo muzike” in pa na to, da takšen ponudnik dela na črno.
Za takšno ceno lektorirajo obupanci in diletanti, za katerimi je treba velikokrat opraviti dodatne preglede besedil. Približno tako, kot je nekdo že zapisal – da je moral lektorirati “lektorirano” besedilo.
Če že kdo hoče komu kaj podariti (ker se mu na primer smili kak ubogi študent), naj gre vsaj do konca in avtorju seminarske naloge s 30 stranmi raje reče, da si želi za honorar kakšen dober film na DVD.
V resnih poslovnih odnosih, kjer posamezniki z lektoriranjem služijo redni kruh in seveda tudi prijavljajo svoje dohodke davčni upravi, pa naj se drži pravih cen, saj se tudi te gibajo v dovolj velikem razponu – od 500 do 1.500 tolarjev neto na stran. Če tega ne zmore, pa naj se gre vtikovat v kakšen drug sektor – ne nazadnje se lahko loti ljubiteljskega popoldanskega popravljanja koles ali avtomobilov.
Pa brez zamere.

“nenazadnje”, “odziv s strani”, “v kolikor”, “kvalitetnih”, “deljena mnenja”, “kar se tiče vaše kompatibilnosti vašemu delu”

V kolikor pride to takega kvalitetnega lektoriranja s strani lektorja, jaz le-tega tožim.

Ja, če ne bi bilo pravil, bi pa vsak lahko pisal, kakor bi se mu zdelo. Če pravilo, da se sestavljeni prislovi pišejo narazen, se pišejo narazen in pika, ne pa tako, kot se komu zdi.

Finta je v tem, da je pravilo (konkretno je šlo za zaimke, ampak je podobno s prislovi) takšno, da se lahko piše ali skupaj ali narazen. Zato mi ne bo šel nek pametnjakovič popravljat v sebi ljubšo varianto.