Slovenščina, Tone Seliškar
Tale je gotovo o koncu in gotovo je Seliškarjeva.
Pogreb
(Ne vem kateremu bratu, ki so ga nesli po dolini)
Z visokega hriba sem te s pogledi na tvoji krsti
spremljal pod ozke, zasnežene topole
v večni mir tvojega telesa.
Ves drhteč sem poslušal žalostno godbo godcev,
ki so ti igrali na poti v brezkončnost –
in se mi je zdela flavta kakor piš zimskega vetra
in se mi je zdel boben kakor utrip umirajoče nevihte.
Kako je že bilo?
Iz skale je zevala tanka rana,
s sivim prahom napolnjena –
Potem je iz rane skočil rdeč hudič
in te udaril v oči,
da se je pest razletela …
Gospodar ti je izkazal hvaležnost s črnimi poslanci,
ki so jim cilindri bahato kinkali na plešastih glavah.
Z visokega hriba sem te s pogledi spremljal
in se čudil, da nisi iz krste pogledal k cilindrom,
da bi jim dejal:
Zakaj pa vas nikoli ne udari hudič v obraz?
Lp, Renca