Ali kdo ve če se še kje dobijo knjige ki so izhajale pri dnevniku ob sobotah,to so disneyeve pravljice .Vsako soboto je izšla ena.smo jih zamudili.

hvala za odgovore in lp

So spet v prodaji, drugače pa če si naročnik dnevnika lahko naročiš,ali pa reci nekomu ki je-preprosto:)))

So pa knjigice res zelo luštne!

Lp

kakor za koga,
zame so hud kič.

ja žal zame so pa prav luštne in disney ni noben kič…………….

Nam, knjižničarjem, so povedali, da se Disney smatra kot kič, a kaj, ko jih otroci radi gledajo in berejo. Bolje, da berejo kič, kot pa nič. Saj Victoria Holt tudi ni “na nivoju”. Naj otroci uživajo, pa čeprav v kičastih knjigah!

se strinjam!
naj otroci uživajo,
pa čeprav v nažiranju s tonami sladkarij,
neumivanju zob,
mečkanju mravljic med nohti,
pobiranju čikov,
nedelanju domačih nalog,
gledanju nasilja na tv,
kajenju pri dvanajstih
…
če otroci nekaj radi počnejo, jim seveda moramo to dopustiti!

/post ni mišljen žaljivo, le v razmislek, da zadeve okrog pedocentrizma niso enostavne
… in …
kič kot pojav je večplasten in sporen z različnih vzgojnih, psiholoških, osebnostnih plasti/

Hm…. mislila sem konkretno za Disneyeve knjige. In moje izkušnje so take, da slejkoprej vsak otrok vzame v roko tudi druge knjige, ne samo “kič”. Nekatere knjige ga pač zvabijo, da sploh začne brati, od tu naprej pa se pot lahko le dviga. Tudi bralci Victorie Holt se večinoma ne zadovoljijo le z njo, ampak sledijo tudi predlogom knjižničarjev. Toliko v vednost, Pilgrim, in prejšnje mnenje je bilo morda le malce nerodno napisano. Verjetno si slišala tudi marsikaj slabega o knjigah Dese Muck, Janje Vidmar… pa so vseeno na seznamih za domače branje, Cankarjevo priznanje… Ni bolje, da otroci in mladina pridejo v knjižnico in v čitalnici listajo “samo” po revijah, kot pa da so prepuščeni ulici?

zdaj se pa res strinjam :-))
tudi sam se odraščal ob šund stripih vsakojake sorte, ampak, ker je bila mama slavistka in učiteljica po duši, sem pod novoletno jelko vedno dobival knjige, in knjige in knjige.
in to izredno dobre knjige – leta 1972, tega ne bom nikoli pozabil, deset rumeno vezanih romanov Ericha Kaestnerja… mmmmmm -.
otrokom kiča, recimo kakšnih barbik nima smisla prepovedovati, saj – prepovedan sad je najslajši,
obenem pa moramo poskrbeti, da bo otrok lahko prišel v stik tudi s kakovostjo. in potem bo imel možnost izbire. če je kaj v njem, bo slej kot prej kič odložil na stran, saj bo v kakovosti našel nekaj več. če ne pa ne, kje pa piše, da moramo vsi prebirati Thomasa Manna?

ampak možnost izbire pa je nujna.
samo v stiku s kakovostjo bo lahko otrok razvil svoj občutek za to, kaj je dobro in kaj ne.
in
seveda je boljše, da so otroci v knjižnici kot na cesti, in – roko na srce – še kje drugje.

pa lep pozdrav

Ti povem, da imam kot knjižnicarka zelo rada ravno tiste obiskovalce (sploh otroke in mladino), ki se jih otepajo drugod. Vcasih me prav presenetijo, kako se znajo lepo obnasati, čeprav govorice pravijo drugače. Spotoma še malce prelistajo Salomonov oglasnik, pobrskajo po internetu, vzamejo kako zgoščenko, film… Povedo, kaj so ušpičili in pogosto je priložnost, da se jim malce potrka na vest. Da je pa knjiznica “postojanka”, kjer se ob domenjeni uri zbere vec mladih skupaj in se potem njihovo srecanje v citalnici nadaljuje (ker je zunaj menda premraz), sem pa sploh vesela. Vcasih knjiznicarji zvemo še več kot starši. ;))

Če pa imajo dober dan, vzamejo celo kako knjigo. Pa ne samo Disneya. 😉