Vem, da smo o tem že debatirali, imam tudi svoje mnenje v zvezi s tem, pa vendar se obračam po pomoč. Z iskalnikom si namreč ne znam kaj prida pomagati.

“Poslovili smo se od Avgusta Lešnika”

“Poslovili smo se od Marije Lešnik”

“Poslovili smo se od Avgusta in Marije Lešnik”

“Poslovili smo se od Marije in Avgusta Lešnik”

Problematičen se nekaterim zdi zadnji primer. Nekateri namreč trdijo, da se mora priimek navezovati na Avgusta in bi torej moralo biti “Poslovili smo se od Marije in Avgusta Lešnika”. Jaz pa sem trdno prepričana, da bi v tem primeru Marija lahko imela katerikoli priimek, recimo Rus, in da sploh ni nujno, da je v kakem sorodstvenem odnosu z Avgustom. Zagotovo pa se nismo poslovili od Marije Lešnika. Tretja našteta oblika me v tem namreč povsem potrjuje, saj sta samo zamenjana dva člena naštevanja.

Četrti primer pa lahko razložimo kot “Poslovili smo se od Marije in Avgusta, ki nosita skupni priimek Lešnik”.

Prosim za pomoč!

Mima

Vidiš, točno tako razmišljam tudi jaz in tudi jaz imam četrti primer za edino možen in “pravilen”. Zakaj sem dal besedo pravilen v narekovaje? Zato, ker sem se spomnil, da o tem nekaj piše tudi v SP 2001, ki ga k sreči imam, in šel preverjat.

A glej ga zlomka … bom kar prepisal paragraf 863, saj ni dolg:

– – – –

Priredne zveze dveh imen in priimka

Če je priimek ob moškem imenu, se sklanja z glasovnimi končnicami, če pa ob ženskem, z neglasovnimi: Pia in Pino Mlakar, Pie in Pina Mlakarja proti Pino in Pia Mlakar, Pina in Pie Mlakar.

– – – – –

SVAŠTA, ne morem drugega reči. Me prav zanima, kaj bo še kdo pripomnil, kakšno je mnenje kakega strokovnjaka. Zase vem, da se v tem primeru (pa še v kakšnem) enostavno ne bom držal pravopisa, pa čeprav naj bi bil “zakon”.

P.S Kolikor cenim trud sestavljalcev pravopisa, se mi gnusi, da so uvedli npr. bombon in bombonjero namesto dosedanjega bonbona in bonboniere, obenem pa naj bi se še vedno pisalo vakuum, vakuumski, vakuumirati … pa še precej butastih primerov bi lahko navedel.

Ja Filip, pa tudi glede naglaševanja besed so jo ubrali kar po svoje. Zdaj naj bi bilo edino pravilno števnike od 11 do 20 naglaševati na zadnjem zlogu. Pa še nekaj je podobnih primerov, ki pa jih na srečo malokdo upošteva. A niso avtorji celo objavili nekega popravka?

No, števnike -najst tudi jaz že od nekdaj naglašujem na zadnjem zlogu. Za popravke ne bi vedel, je pa izšel nek Popravopis, vendar avtorji tega niso avtorji SP, temveč njegovi kritiki.

Štajerci nimamo problemov z naglaševanjem števnikov na zadnjem zlogu. 😀

Ko smo že ravno zašli z glavne teme, naj vprašam še, na katerem zlogu je pa povdarek v besedi “ploščina”. Štajercem je na i, sinova profesorica, uvožena s Primorske, pa vztraja pri o. Da se ne bom po krivici zgražala …

SSKJ pravi na obeh. Kot prvo možnost celo navede plOščino, za kar na Štajerskem še nismo slišali. ;P

V SP je navedena samo možnost z naglasom na I.

Jaz pa še nisem slišal, da bi se ploščina naglašala na drugem zlogu. Še ena neživljenjskost v SP, vsaj zame.

Moram napisati, da se v osrednji Sloveniji besedo “plôščina” naglaša na črki O. Kar pa bi se mi po svoje zdelo tudi logično – saj bi iskala povezavo v besedi “ploskev”, katere velikost z izračunom ploščine ugotavljamo.

P.S.
In ker vem, da je MimaŠ matematiko poučevala, ne dvomim, da so jo njeni učenci znali predvsem računati 🙂

Hvala vsem za pomoč, še posebno pa, Žana, tebi, ker tako verjameš v moje učiteljske kvalitete. Bojim se, da bi bili obe razočarani, če bi opravili kako testranje!