števila v besedilu
Veliko je odvisno od konteksta, ali gre za literarno ali strokovno besedilo, za seminarsko nalogo, interni dopis, časopisni članek, letno poročilo podjetij itd. Drugačna so tudi pravila glede na to, ali gre za arabske ali rimske številke.
Večinoma se je pri arabskih številkah dobro ravnati po merilu in občutku, kaj je najbolj optimalno za bralca, kakšen zapis bo on v besedilu najlažje prebral. Je pa res, da se marsikateri (bolj nevajen) pišoči na ta občutek na more ali ne zna zanesti.
Malo bolj čez palec bi lahko rekli, da čimbolj je besedilo literarno ali tudi poljudno, tem manj je v njem števk. Čimbolj je tehnično in čimbolj so vrednosti (v kg, cm, SIT …) pomembne in poudarjene, tem bolj se prehaja v kombinacijo zapisa števka + beseda ali samo števka.
Navadno je tako, da z besedo pišemo vsa števila (vsaj) do deset.
Primer: Podarila ji je dva plašča, devet bluz in dvoje čevljev.
Vsaj v oklepaju stoji z razlogom: če pišemo na primer kratko poročilo o izletu, ki ga objavimo na internetu ali recimo v internem časopisu, bomo tudi 15 izpisali s številko, čeprav je nasvetno pravilo drugačno.
Primer: Zjutraj se nas je na avtobusni postaji zbralo petnajst.
Z besedo zapišemo navadno še stotice (sto, dvesto, tristo itd), pa tudi tisoč, milijon, milijarda, čimbolj na okroglo so izražene.
Na primer: Lani je državo XX obiskalo tri milijone turistov.
Samo z besedami ne glede na višino zneska vrednosti zapisujemo tudi na čekih (no, smo jih, in to brez presledka: osemtistočpetstotrinajst), položnicah, v pogodbah – 100.900,00 SIT (sto tisoč devetsto tolarjev).
V bolj tehničnih, številčno bolj obremenjenih besedilih številčne vrednosti večkrat v celoti zapišemo s števkami (poseben primer so decimalna števila) ali pa v kombinaciji števke in besede.
– Samo števke:
Za hlače potrebujemo 1,2 metra blaga širine 140 centimetrov.
Rodil se je leta 1988.
In poimenovali so ga Pepe IV.
Lani je v hotelu prenočilo 1.305 turistov.
– Kombinacija števke in besede (veliko recimo v uporabi v računovodstvu, kjer v finančnih izkazih vrednosti v tabelah in pojasnilih izražajo v tisočih):
Podjetje X je lani ustvarilo 234 tisoč tolarjev dobička/234 milijonov tolarjev dobička/milijardo 234 tolarjev dobička/pet milijard dobička.
Vendar: Letošnjega maratona se je udeležilo 2.300 tekačev/Letošnjega maratona se je udeležilo tri tisoč tekačev
Podobno je z vrstilnimi števniki:
Več si preberite na 5. strani.
vendar
Na cilj je prišel peti.
Toliko se nekako na izust spomnim, kaj bi ti lahko bilo v pomoč, morda pa se oglasi še kdo in odgovor dopolni. Sicer pa vprašaj za kak konkreten primer, da bo odgovor lažji.
Hvala obema.
Filip: vprašanja sem preprosto spregledala.
Jana10: rekla si za primer.
V tretjem trimesečju je bilo prijavljenih 12 primerov XXXXXX, od tega 11 pri moških in 1 pri ženski. Med prijavljenimi XXXXX okužbe je 8 žensk in 14 moških (skupaj 22 primerov). Prijavljenih je 8 primerov XXXXXX pri moških in 1 primer poznega sifilisa pri ženskah.
Ostale prijavljene XXXXX bolezni po sindromih in/ali povzročiteljih so primeri XXXX – 11 obolelih, 25 primerov XXXXXX in 13 prijavljenih primerov XXXXX.
54% primerov so prijavili XXXXX, 35% XXXXX, 5% primerov specialisti splošne medicine in en primer (1%) pediatri. Ostale (3% primerov) je prijavil kirurg. Vsi primeri XXXXX in 58% primerov gonoreje je bilo laboratorijsko potrjenih.
Med prijavljenimi primeri XXX so bili 4 tujci (2 moška in 2 ženski), ki imajo albansko, bolgarsko, hrvaško ali ukrajinsko državljanstvo. 2 Slovenca in 2 Slovenki s XXX so navedli po 1 spolno partnerko oz. partnerja iz tujine. 10 moških (21%) je navedlo vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih.
Gre za del poročila. Kaj naredim v takem primeru?
Hvala za pomoč!
Tanka, malo pozno, ampak saj ti je že Filip odgovoril. V tem primeru se mi zdi zapis čisto primeren (načelno, glej še spodnje pripombe). To je eden tistih primerov besedil, v katerem števila prevladujejo in so pravzaprav vsebinsko izpostavljena. Zato se mi zdi primerno pisati s števkami tudi manjše vrednosti (npr. 1). Pri tovrstnih primerih števila zapisujemo s števkami zaradi razloga, ki sem ti ga navedla že v prvem odgovoru – naslovniku omogočimo lažje branje, saj niti enice ne spregleda.
No, k številom v besedilu pa še naslednje pripombe:
1. Znamenje za odstotke pišemo ločeno od števke. Torej ne 54%, ampak 54 %. V tem primeru je še boljše pisati % kar z besedo, saj je v celotnem odstavku jasno, da gre za odstotne deleže. Torej, 54 odstotkov. Mimo tega konkretnega primera naj spomnim še, da pišemo 2,4 odstotkA, ter 2,4-odstoten/2,4-odstotni.
2. Načeloma stavkov, povedi nikoli ne začenjamo s števkami. Števila v takih primerih izpisujemo, če pa ne gre, pa poskrbimo, da pred njimi stoji kaj besedila.
Primer:
20 ljudi je prišlo na pregled …
Dvajset ljudi je prišlo na pregled.
Ker v tvojem primeru sledijo same števke, si lahko pomagaš z “vsebinskim mašilom”, da se elegantno izogneš števki na prvem mestu.
Primer:
Skupaj 54 odstotkov …
Celo 54 odstotkov …
Skoraj 54 odstotkov …
Kar 54 odstotkov …
Nič manj kot 54 odstotkov …
ipd.
3. Tretja pripomba pa je vsebinska. Celotno besedilo oz. vsebina poročila bi bila veliko bolj berljiva, če števil sploh ne bi tlačila primarno v besedilo, ampak bi jih lepo razvrstila v preglednice – tabele, grafe, karkoli že. Zatem bi k tem preglednicam dodala razlagalno besedilo (v smislu veznega besedila), v katerem bi denimo spregovorila o odstotnih deležih, številih, ki najbolj izstopajo, so najbolj nepričakovani ali bi avtor želel nanje najbolj opozoriti bralca.