Kretenska cvetka
Danes sem na ženskem čveku zasledila grozoto, ki se je spominjam še iz mladih let, ko sem živela v Kranju.
Tam so namreč ginekološke ambulante zbrane pod neverjetnim imenom:
Dispanzer za ŽENE!!!???!!! Halo?
Spomnim se, ko sem pri rosnih petnajstih letih staknila vnetje in sem morala v Dispanzer za ŽENE. Groza! Strah!
Saj ne, da bi se šla politično korektnost, ampak spominjam se, kako me je bilo tam strah – še največ zaradi imena. Te nesrečne ŽENE so me opominjale, da ne spadam tja, saj veste, da je za smrkljo pri petnajstih letih ŽENA bitje, ki ji je približno tako blizu kot stonoga 🙂
H ginekologom vendar hodijo tudi dekleta, neporočene ženske … Saj ne, da je to strašno pomembno, ampak meni se zdi povsem neprimerno!
Meni se je tudi vedno zdelo grozno, ko sem prebrala dispanzer za žene. Ampak če v SSKJ pogledaš to geslo, sta dve razlagi. Prva je tista, na katero vsak pomisli: poročena ženska v odnosu do svojega moža. Druga pa je: dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša, oz. dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica.
Očitno je dispanzer za žene torej v tistem drugem pomenu.
Katja, jaz bi jih pa kar opozorila na to – na prijazen način. Meni gredo močno na živce razni obrazci, ker so pisani samo za moški spol – podpisati se moraš recimo kot “kupec” ali “podpisnik” ali pod “vplačal”, “prejel” – in vedno, ko moram podpisati takšne stvari, dodam žensko obliko. Sem pa tudi že kakšne prodajalce opozorila na to in so rekli, da na to sploh niso pomislili.
spela napisal:
> Katja, jaz bi jih pa kar opozorila na to – na prijazen način.
> Meni gredo močno na živce razni obrazci, ker so pisani samo za
> moški spol – podpisati se moraš recimo kot “kupec” ali
> “podpisnik” ali pod “vplačal”, “prejel” – in vedno, ko moram
> podpisati takšne stvari, dodam žensko obliko. Sem pa tudi že
> kakšne prodajalce opozorila na to in so rekli, da na to sploh
> niso pomislili.
Predvsem ne bi rekel, da so obrazci “pisani samo za moški spol”, da so torej obrazci, ki imajo samo moško obliko, taki zaradi nekakšnega moškega šovinizma. Obrazci, ki imajo še žensko obliko, me spominjajo na stare čase, ko smo bili še tovariši/ice ali kar tov./ice. No, mar naslednje ne zgleda grozno?
Tov./ica s podpisom potrjuje, da je prejel-a … in da je zadovoljen-a …
Dvomim, da je bila tovarišica res zadovoljena 🙂
Dejstvo je, da se preglednost in “pretočnost” teksta zmanjša z naraščanjem količine ločil, kar vidite lahko tudi na tem mojem tekstu, še bolj pa na citiranem. Predvsem so dostikrat nepotrebni narekovaji in tropičja, pa seveda vezaji, velike začetnice, celo vejice so često nametane po nepotrebnem. Na nekem kombiju sem recimo videl napis NAJ, TUDI VAM ZASVETI LUČ! In takih primerov je ogromno, a to je že druga zgodba.
Trdim, da je kombinacija moške in ženske oblike na raznih obrazcih povsem nepotrebna, včasih pa tudi nemogoča. Draga Špela, kako potem rečeš ženski, ki kupuje? Kupka, kupica, kupačka? Je sploh pomemben dejanski spol kupca? Po moje ni. Tudi ni prav nobene potrebe, da bi se ženske zaradi “samo moške oblike” čutile kakorkoli prikrajšane. Ste že kdaj slišali kako dekle, da bi se pritoževalo, ker je beseda dekle srednjega spola? Ne verjamem.
Lep pozdrav vsem,
Filip
P.S. Beseda dekle sicer ni povsem srednjega spola, kar lahko vidimo npr. iz stavka:
Ko je prišlo njegovo dekle, JO je objel.
(Smešno bi bilo, če bi GA objel.)
Filip, se strinjam s tabo.
Ampak ko smo že ravno pri dekletu… zakaj pa se potem reče “dekle je po vodo šlO” in ne “dekle je po vodo šlA”?
Sicer sem slišala tudi že varianto s šlA, ampak pri nas pojemo, da je dekle šlo. In po pravici povem, da mi varianta s ŠLA ne zveni najboljše. Kaj je torej prav?
Pozdrav z Gorenjske!
Saj pravilno pojete, Kleopatra. Samostalnik dekle JE srednjega spola. Je pa občasno tudi ženskega, kar pride od tega, da so dekleta kot bitja pač ženskega spola 🙂
Malo sem pobrskal po spletu in našel nekaj primerov:
Ivan Cankar:
Kaj si sama, dekle moje? Saj navadno ní takó!
Josip Murn Aleksandrov:
Kakor roža na poljani
vsa mi v svatovskem bleščiš,
ali greš mi v svate, dekle,
ali sama se možiš?
Oj, ti dekle, dekle moje,
nagelj poljski že cvete,
rastejo že rdeče rože,
od želja srce mi mre.
Ljudska:
Dekle je prala srajčki dve na sredi morja te vode. Prvo je prala bratecu, drugo pa svoj’mu ljubemu.
:))))))))))
Seveda bi bilo primerno delati dvojne obrazce, saj ženske izvirajo z Lune, moški pa z Marsa.
Ravno imam poskusno v delu diverzificiranje enega obrazca v dve varianti: m/ž (ali Ž/M). Žensko inačico sem speljal, pri moški pa se mi je hudo zataknilo. Uporabljen je namreč izraz “stranka” in to pač ne more biti moški. “Če stranka ni zadovoljna …”, ne, to ne gre! Torej lepo prosim za predloge moške oblike beseda stranka (pa ne mi s kakim klientom, prosim).
Špela in Žana, hvala za predloga STRANEK in STRANKEC. Sam sem naumil še STRAN (kot občanka – občan) in STRANEC (kot izbranka – izbranec). Z vsemi predlogi sem šel k šefu, ki mi je svetoval, naj vse predloge čimbolje utemeljim ter problematiko dam na vpogled cenjenemu prof. Toporišiču, nakar naj počakam na naslednjo izdajo Slovenskega pravopisa. Če bo kaj od navedenega notri, se bo strinjal tudi on (šef namreč). Do tedaj pa naj pač mirno trpim prevlado ženskega izraza, kot morajo uboge ženske trpeti prevlado mnogoštevilnega moškega izrazja.
Saj vam povem, ni pravice na tem svetu :(( Je bilo že bolje na Marsu, odkoder smo prišli :))
Hvala za popravek – le kako sem mogel pozabiti na tisti znak, po katerem se ve, od kje prihajate :))
Ja, za tisti gorenjski konec pa vem, kako govorijo, sem imel priliko slišati na lastne uhlje. Za tiste, ki slučajno ne vedo: ponekod na Gorenjskem (seveda predvsem v domačem okolju) ženske še vedno govorijo na moškega, torej sem šu, sem vidu, sem naredu … Nevajenemu se čudno sliši, vendar vemo, da ogromno jezikov popolnoma normalno funkcionira (skoraj) brez spolov, naj omenim samo angleščino.
Za konec bi rekel, da je vsako pretiravanje nesmiselno.