Za tiste, ki pišejo
Začetniško vprašanje me muči…
Kako je to s temi recenzenti oz. z recenzijami. Kako se poišče recenzenta? A kar telefon obrnem ali pišem in pošljem, kar imam napisano?
Pa še ali je potrebno recenzijo plačati ali gre za moralno obligacijo recenzenta?
Če kdo ve, kako je s tem in mi napiše, bom hvaležna…
Katalina
Katka, Katka, predpogoj za recenzijo je izdano delo v knjižni obliki. Če ti je toliko do tega, kaj drugi mislijo o tem, kar si spisala, pošlji spisano v objavo na naslove literarnih revij. Objava oziroma neobjava ti bo povedala, če si na pravi poti do strokovne recenzije tvojega dela v bližnji oziroma malo bolj oddaljeni prihodnosti.
P. S.
Kakšne moralne obligacije – za to bi moral biti recenzent v glavi zdrav in v srcu pošten, strokovno podkovan in neodvisen, tega pa danes ni več, samo še tega se manjka, da bi avtor za recenzijo svojega dela recenzentu plačeval – koritarjev in protežirancev je že brez tega več kot preveč…
Oglasil se je Primož, ki hoče biti pameten pa ni! Očitno nimaš pojma kako se to dela. Ti pišeš o kritiki. Recenzije so največkrat objavljene že v knjigi… Si pa razgledan…
Recenzent pristopi k delu z rizikom, da nikoli ne bo plačan, v bistvu zastavi besedo in svoje ime zate. Plačan je takrat, ko je knjiga objavljena skupaj z recenzijo. Dobi avtorski honorar, to je njegovo plačilo. Katka, ti mu pa nesi flašo dobrega vina in z njim poklepetej, da ti bo povedel še tist, kar ti ni napisal.
Pa sorry
Sorry
Katalina, vidiva, da je tu prišlo do malce pojmovne zmede, kajne. Z veseljem bi ti kaj svetoval, če bi zaupala, kakšno recenzijo imaš v mislih. Domnevam, da še neobjavljenega dela? Za kakšne potrebe? Če zato, da bi jo prilagala pošiljkam na založbe, se po moje ne splača truditi, ker uredniki vedo, da bo avtor priložil le pozitivne recenzije, do katerih je prišel po kakršnikoli poti že, in ne bo nič pomagalo. Morda rabiš to za štipendijo, status? Tu so tvoji nameni že bolj razumljivi.
Večinoma se literarne recenzije neobjavljenih tekstov v Sloveniji pišejo zastonj, iz simpatij do avtorja ali besedila. Hmm, na likovni sceni je, slišim, precej drugače, vsaj kako slikco je treba dati prijaznemu piscu ;-)).
Če pa hočeš pravi odmev na svoje delo in ne funkcionalne pohvale, ti svetujem kako literarno delavnico – ob profesionalcu, ki bo s tabo nemara vsaj pred drugimi prisotnimi ravnal v rokavicah, na štiri oči pa ti bo, kot pravi sorry, res povedal še kaj več, boš slišala o besedilu še kaj od potencialnih končnih uporabnikov, ‘navadnih’ bralcev.
…sorry, Sorry, to, o čemer govoriš in me zmerjaš da nimam ‘pojma’ je v knjigah ponavadi naslovljeno z uvodna ali spremna beseda, kritika in recenzija pa sta zelo sorodna pojma – če men ne verjameš poglej v kakšen slovar (kdo j pa zdej pameten in razgledan?), …
…še vprašanje za insajderja: do zdaj še nism naletel na literarne recenzije še neobjavljenih tekstov – kje pa se to da brat?
Včasih se za take recenzije trudijo avtorji, ki mislijo (po moje zmotno), da bo zaradi njih rokopis na založbi bolj resno obravnavan. Lahko pa jih
naroči tudi urednik, če presodi, da predloženega rokopisa ne more sam ustrezno oceniti (bolj pogosto pri neliterarnih besedilih) in je namenjeno branju urednika in morda še avtorja (če recenzent predlaga določene izboljšave, urednik pa se odloči, da bi besedilo ob uspešnih popravkih uvrstil v svoj program).