je šalčka prava beseda?
Šalčka in šalica – nič od tega ni knjižno. Obe besedi sta pogovorni, po SSKJ celo nižje pogovorni. Čisto brez potrebe je denimo šalčko tlačiti med narekovaje, ker je ne boš s tem naredila čisto nič bolj knjižne. Če te res zanima, kaj bi bilo boljše – potem vsekakor skodelica. Nekako imam občutek, da iščes izgovor, kako bi šalico ali šalčko vendar uporabila, ter da bi se morala pri skodelici bojevati z lastnimi predsodki.
Ti pa povem, da je meni skodelica prav ljubka beseda. Čajna skodelica, skodelica kave, skodelica kakava – vse to mi v teh mrzlih zimskih dneh zbudi občutek toplote, me spomni na omamne vonje vanilijevega ali zdaj božičnega čaja, ki te okrepi in poživi, pa na prijeten klepet ob skodelici – česarkoli že:)
Ali sprašuješ, če je beseda knjižna ali če jo lahko uporabiš? Odgovor na prvo vprašanje bi bil “ne”, na drugo pa “da” – saj menda živimo v svobodni državi, ne? Uporabiš lahko katero koli besedo, zaradi mene tudi v japonščini, le razumelo te bo bolj malo ljudi. Razen če gre za ime lokala ali podjetja – kolikor vem, te omejuje zakon o javni rabi slovenščine (popravite me, če se motim).
Zakon o javni rabi slovenščine pravi takole:
17. člen
(poimenovanje pravnih oseb zasebnega prava)
(1) Firma oziroma ime pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, se vpiše v sodni register oziroma drugo uradno evidenco, če je, skladno s področnimi zakoni, v slovenščini.
(2) Prevod firme oziroma imena v tuji jezik se lahko na območju Republike Slovenije uporablja samo skupaj s firmo oziroma imenom v slovenščini. Prevod pri tem v zapisu ne sme biti grafično bolj poudarjen kot firma oziroma ime v slovenščini.
18. člen
(imena obratov, lokalov in drugih poslovnih prostorov)
(1) Obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ali drugi poslovni prostori, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava oziroma z imenom in priimkom fizične osebe, so poimenovani v slovenščini.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v imenu obrata, prodajalne, gostinskega in drugega lokala ali drugega poslovnega prostora lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če pomenijo mednarodno uporabljen izraz za posamezno vrsto poslovnega prostora, če vsebujejo tujo blagovno ali storitveno znamko ali če gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošnikov, če predstavljajo sestavni del celostne podobe.
Ampak iz tega pravzaprav ne znam sklepati, ali so taka imena dovoljena. Bi rekla, da so?
(1) Obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ali drugi poslovni prostori, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava oziroma z imenom in priimkom fizične osebe, so poimenovani v slovenščini.
Nikjer ne piše, da mora biti beseda knjižna. SSKJ pa verjetno vsebuje slovenske besede, mar ne?
Na tem mestu se mi zdijo pomembne tri stvari:
1. Če se resnevem odloči registrirati ime kavarnice kot Šalčka, mislim, da pri tem ni pričakovati večjih težav. Ampak temeljni problem zame ni v tem, ali je takšno besedo mogoče registrirati. Vprašanje na mestu je, ali je takšno besedo kot naziv kavarnice pametno, smiselno, upravičeno registrirati.
2. Prejšnjič sem zaznala možnost predsodka pri resnevem pred besedo skodelica v primerjavi z besedo šalčka. In tudi povedala, da tega predsodka sama sploh ne občutim, ampak da se mi zdi beseda »skodelica« ljubka in pozitivna. To je seveda razprava, za katero še vedno lahko trdimo, da se pojavi zgolj na osebni ravni.
Ampak po drugi strani zaznavam pojav, ki je veliko bolj splošen in načelen od določanja stopnje ljubkosti pri izrazih šalčka in skodelica. Marsikomu se namreč besede, ki so sicer označene za nižje pogovorne, naenkrat zdijo bolj sprejemljive, ljubke, všečne in sploh fine in fajn kot pa besede za isto stvar v drugačnem registru (se pravi tiste, ki so označene kot knjižne). To se mi zdi velika neumnost, in tudi velika škoda. Takšno ravnanje je premnogo preveč podobno stokanju, da Slovenci ne premoremo pravih in sočnih kletvic. In preveč podobno preprosti vdaji, ki naj nadomesti pristen trud za kultiviranje lastnega govora.
3. In še zadnja točka, no, v bistvu rahla digresija. Omenjeni zakon govori o firmah, kar je v mojih očeh ravno tako deplasiran izraz kot pa tržišče (namesto izraza trg). Še ne tako dolgo nazaj so šli zagovorniki izraza tržišče celo tako daleč, da so vedeli našteti razlike med obema izrazom (trg in tržišče) in se bili celo pripravljeni zlasati za svoj prav. S »firmo« sicer ni nič narobe, načelno, je pa veliko bolj uporabljan in razširjen izraz podjetje, ali pa družba. Ko koga slišim izreči firma, sama dobim predsodek pred njim, ker se mi zdi, da ta človek opleta s starinskimi in papirnatimi izrazi, ki nimajo dosti zveze s tukaj in zdaj. Tržišče lektorji sicer kot hrvatizem zdaj preganjajo, firmo pa sama tako ali tako zelo malokrat še vidim.
Jana10, samo en pomislek imam pri tvojem pisanju. Firma ne pomeni istega, kot pa podjetje. Firma pomeni naziv podjetja, kot se to predstavlja v pravnem prometu. Do enačenja pride samo v pogovornem jeziku. Gre pač za mogoče rahlo zgrešen primer prevajanja nemškega prava v naše okolje in naše zakone.
iz zakona:
FIRMA
Pojem firme
12. člen
(1) Firma je ime, s katerim družba posluje.
Kar zanimiva debata se je razvila … 🙂
Te lokale so najbrž odprli pred uveljavitvijo zakona, ko teh dilem ni bilo.
Sicer pa – da ne bo pomote – nikakor nisem zagovornica takšnega zakona, ker me veliko bolj kot pogovorni izrazi v javnosti moti omejevanje svobode izražanja. Naj skrb za jezik izvira od znotraj, ne pa od zakonodajalca.
K_ris napisal:
> Nekaj neknjižnih, a meni všečnih imen ljubljanskih gostniskih
> lokalov:
>
> Od Žmauca sosed, pa ud brata prjatu
>
> Pr’ skelet
>
> Špajza
Čist OK se mi zdijo, razen drugega. V tel. imeniku sem našel tudi:
PR’BALINU
PRI SLOVENC
Tako je bilo zapisano v imeniku. Pri prvem me moti, da za opuščajem ni presledka, sploh se mi pa zdi nesmiselno pisati “Pri”. Zakaj ne bi bil kar Balin? Boš potem doma rekel, da si prišel “od Pr’ balinu”?
Drugi mi pa itak ni jasen, morda gre samo za napako pri vpisu v imenik.
K_ris napisal:
> Tudi jaz se zavzemam za uporabo slovenščine v imenih lokalov.
>
> Sprašujem pa se, zakaj gostilna ne bi smela imeti v imenu
> kakšne narečne ali pogovorne besede?
Jaz sploh nisem proti temu, včasih to doda ravno “tisto nekaj”, da je ime bolj privlačno. Vendar pa, kot sem že omenil, mi ŠALČKA zveni nekako omalovaževalno, otročje. Pa še dve strešici v besedi … če res izbirate ime lokala, poskusite najti več možnosti in potem morda naredite anketo.
1)
Filip, če te prav razumem, se ti ŠALČKA ne zdi nepravilna (neustrezna?), ampak tebi pač ni všeč.
Nobeno ime ne bo všeč čisto vsem. Se strinjaš?
2)
Da pa beseda šalčka ni primerna, ker je nemškega izvora, je pa enostavno povedano neumno. Po tem principu lahko izločimo skoraj ves slovenski besedni zaklad, saj ima večina besed svoj izvor v tujih jezikih.
Če boš enkrat res imela svoj lokal, se boš morala najprej priučiti strpnosti. Gostje bodo izbirali likal, ne ti njih.
Da pa ne bom samo kritiziral, je tu rezultat mojega “brainstorminga”. Imam dva konkretna predloga za ime lokala:
1) KonKAVNA
V osnovni šoli so nas naučili razlikovati konkavno in konveksno tako, da naj se spomnimo na (kavno) skodelico, ki drži vsebino zaradi konkavne – vbočene oblike.
2) KAVkA
To so tiste živahne črne ptice z rumenimi kljuni in rdečimi nogami, ki od nas pričakujejo drobtinic na gorskih vrhovih. S kavo sicer nimajo kaj dosti skupnega, a morda bi se dalo narediti lep logo.