brainstorming
Ančy in vsi, ki vas “brainstorming” izziva, kot je mene.
Ob ponovnem prebiranju lanskoletnega kresanja mnenj o “brainstormingu” mi je dala misliti zaključna kikičina pripomba:
“Tlačenje angleških besed v slovenska besedila in potem nekaj pleteničiti, da slovenski prevod ni ustrezen, ker ne pomeni čisto enako kot angleški, je pa čisto podcenjevanje slovenščine.”
Ker se povsem strinjam s kikico, sem se vprašal, ali res ni možna boljša rešitev od že navedenih – viharjenje možganov, ploha idej, nenadna živahna možganska aktivnost … – in sem se spravil na ta hentani “brainstorming”, odločen da ga poslovenim s svojim “brainstormingom”. Slovenščino namreč izjemno cenim, ah, ljubim jo(!), saj nudi rešitve za skoraj vsakršno jezikovno zagato, če se človek miselno pomuja … (Brez muje se še čevelj ne obuje.)
Miselni prebliski so se mi kresali in množili, na koncu pa sem iz množice prebliskov, kaj bi lahko bila slovenska istoznačnica za brainstorming, izluščil sledeče:
– iskanje rešitve s spodbujanjem miselnih prebliskov
ali
– reševanje težave s kresanjem mnenj
ali
– skupinsko kresanje mnenj in zamisli (idej)
Na faksu smo uporabljali izraz “možganska nevihta” in ob uporabi tega izraza je vsak takoj vedel, za kaj gre. To je zame najpomembnejše, vsebinska natančnost izraza. Še danes vem, kaj kdo želi povedat s tem izrazom, medtem ko bi morala pri “viharjenju možganov” že malo premisliti. Tudi iskalnik najdi.si prikaže pri izrazu “možganska nevihta” trikrat več zadetkov kot pri izrazu “viharjenje možganov”.
Načelno so mi všeč tudi pobčevi predlogi, vendar gre seveda za daljše opise, kar je treba upoštevati in uporabiti glede na kontekst.
Če se malo pošalim z izrazom in opisom zanj, bi lahko zadevo, karikirano, ponazorili tudi takole: lahko rečemo “miza”, lahko bi pa seveda tudi rekli “kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog”. Prav bi imeli v obeh primerih, kaj bi bilo v določenem sobesedilu boljše uporabiti, je pa že drugo vprašanje.
Ančy in Jana 10!
Ančy, nabiranje mnenj ni pomensko istoznačen izraz za brainstorming, saj nabiranje mnenj predpostavlja, da tisti, ki je vprašan za mnenje, slednjega že ima izdelanega. Paberkovati pa pomeni pobirati tisto, kar je ostalo nepobrano, recimo po žetvi ali trgatvi.
Jana 10, tvoja trditev, da “viharjenje možganov” ali “možganska nevihta” tebi takoj “potegne” in veš, da gre za brainstorming, je slaba utemeljitev.
Če bi dotična izraza uporabila v poljudnem besedilu, ga potem dala brati povprečnemu bralcu in ga nato vprašala, na kaj pomisli ob izrazih “viharjenje možganov” ali “možganska nevihta”, bi te vprašani gotovo gledal zabodeno.
Vživi se v povprečenga bralca, pa se boš tudi ti prostodušno vprašala: “Kaj je viharjenje možganov? Morda viharjenje las na glavi, možganov pa vremenska nevihta neposredno ne doseže” ali pa “Kakšna je možganska nevihta? Poznam vremensko nevihto, možganska je pa nekaj nerazumljivega. Je morda povezana z živčnim napadom, morda s padavico (epilepsijo)? Hm, možno, ja.”
Skratka, slovenski istoznačni izraz za brainstorming mora nepoučenemu povedati ali namigniti, da gre za dejavnost, ki jo tujka brainstorming dejansko opisuje, poznavalec pa razume!
v razmislek pa še izboljšani predlog slovenskega izraza za brainstorming, ki izpolnjuje tudi zahtevo o kratkosti:
(SKUPINSKO) KRESANJE ZAMISLI oziroma (SKUPINSKO) KRESANJE IDEJ
> Jana 10, tvoja trditev, da “viharjenje možganov” ali “možganska
> nevihta” tebi takoj “potegne” in veš, da gre za brainstorming,
> je slaba utemeljitev.
Rekla sem, da mi možganska nevihta “takoj potegne”, za viharjenje možganov bi morala pa malo premisliti, ampak bi verjetno uganila, kaj je avtor imel v mislih, sploh seveda v pravem kontekstu. In sploh se mi ne zdi slaba utemeljitev, ker sem se sama s pojmom srečala, ga izkusila na lastni koži in poznam ustaljen izraz zanj (no, vsaj mislila sem, da ga, zgleda so spet neke novotarije:), ki mi takoj pove, za kaj gre.
> Skratka, slovenski istoznačni izraz za brainstorming mora
> nepoučenemu povedati ali namigniti, da gre za dejavnost, ki jo
> tujka brainstorming dejansko opisuje, poznavalec pa razume!
>
Včasih mi je res že vrh glave tega poveličevanja angleščine. Brainstorming v angleščini ravno toliko pove (oziroma ne pove) kot “možganska nevihta” v slovenščini. Ravno tako mora angleški govorec usvojiti “brainstorming”, kot mora v svoje besedišče “možgansko nevihto” sprejeti slovenski govorec. Bom pa še jaz ponovila: ta tvoja “utemeljitev” v tem primeru hudo šepa.
Tisto – “na prvi zven” in “takojšnja razumljivost” je včasih absolutno preveč klišejska »razlaga«. Samo poglej primer “položnice” ali pa “kuverte” ali pa “stola”- kaj pa ti besede na prvi zven povedo, če ne poznaš njihovega pomena? Absolutno nič. Poskusi enkrat in si jih na hitro na ves glas ponavljaj znova in znova, pa boš videl, kako se ti bodo na koncu zdele že smešne in celo nadrealne, nestvarne.
Pa vzemimo še en primer izraza, ki je poznavalcem popolnoma nedvoumen, a ni vsakomur razumljiv na prvo žogo. Pisci avtomobilističnih tekstov (o vozilih, dirkah itd.) recimo govorijo o “dodajanju volana”. Če meni osebno ta pojem ni jasen, je moja prva naloga, da se poučim in si razjasnim pojme, ne pa, da takoj na začetku pametujem, kako volana nikakor ni mogoče dodajati, ker ga je kvečjemu mogoče odvzeti iz avtomobila, ga recimo preprosto izpuliti:) Pri takih izrazih, ki so pač za kakšno stroko specifični, po osnovi žargonski, se ni treba vedno ozirati na zloglasnega “povprečnega bralca” v tem smislu, da se na vsak način spuščaš na njegov nivo. Ena izmed razsežnosti besedil (in večinoma zato ljudje tudi beremo) je namreč tudi njihova obvestilnost, kar pomeni, da se bralec lahko tudi kaj novega nauči. Če bi o “možganski nevihti” ali pa o “dodajanju volana” sama na primer pisala za Ciciban, bi pa že poskrbela, da bi uvedla pojem kot tak in ga seveda dobro razložila (zato sem pa rekla, da mi je všeč eden tvojih opisov).
> v razmislek pa še izboljšani predlog slovenskega izraza za
> brainstorming, ki izpolnjuje tudi zahtevo o kratkosti:
> (SKUPINSKO) KRESANJE ZAMISLI oziroma (SKUPINSKO) KRESANJE IDEJ
Če si imel v mislih opis tega pojma, manjka najpomembnejši element, ki si ga v prejšnjih predlogih zapisal. Namreč, osnovni namen »možganske nevihte« je iskanje rešitve za določen problem. In to se počne tako, da se v skupini ljudi ustvari vzdušje brez vseh zadržkov, kjer nobena ideja ali vprašanje ali misel ni neumna, nepotrebna, manj vredna, temveč je cilj, da se s poplavo hitrih prebliskov, zbiranjem spontanih idej o morebitnih rešitvah, brez posebnega premisleka sooči raznolikost razmišljanj in najde najbolj optimalna rešitev.
poba napisal:
> Skratka, slovenski istoznačni izraz za brainstorming mora
> nepoučenemu povedati ali namigniti, da gre za dejavnost, ki jo
> tujka brainstorming dejansko opisuje, poznavalec pa razume!
Kaj pa tujka brainstroming dejansko opisuje? A misliš, da je vsakemu Angležu, ko to besedo prvič sliši, res jasno, kaj brainstorming pomeni?
Sem prepričan, da ne.
Ker pa ti trdiš, da brainstorming “dejansko opisuje” to dejavnost, pa ne vem, zakaj se ti možganska nevihta ne zdi ustrezen izraz, saj gre v bistvu za dobeseden prevod obeh delov angleškega izraza.
Jana 10 in K_ris, mi se gremo pa “brainfighting”, tj. krešemo mnenja.
Ha, oba sta mi dala vetra. Na, pa sem spet skoraj na začetku. Da bi te kokla … ti frdamani brainstorming.
Če nič drugega, si, Jana 10, na koncu lepo opisala vsebino brainstorminga … čestitam!
Ma, n’ morm si kej, da n’ poskusm še ‘n bot, kot bi reku Primorc.
skupinsko iskanje rešitve s prebliski
Kej praute na tu?
Strinjam se z Jano10, da vsaka beseda/besedna zveza potrebuje čas, da se “vsede”, da o njej ne razmišljamo več, da jo možgani posvojijo …
(Če ne bi iz sobesedila razbrala, za kaj gre, bi ob prvi omembi “brainstorminga” nemara pomislila, da gre za epileptični napad :-), kajti to je morda še najbližja asociacija.)
Strinjam se tudi s tisto o “takojšnji razumljivosti”. Če koga zanima, kaj pomeni beseda, se mora pač malo potruditi in poskušati uganiti iz sobesedila. Že tako ni lahko izumljati/prevajati novih besed in besednih zvez, če pa bi človek hotel skovati takšne, da bi jih razumeli prav vsi, bi pa itak moral biti več kot genij.
Sploh pa se avtorji novih prevodnih/slovenskih besed običajno potrudijo in izraz razložijo bodisi v oklepaju bodisi v avtorski/prevajalski opombi. Ko pa je izraz malce bolj razširjen, se pa tako ali tako (no, če ima srečo) prej ali slej znajde v kakem slovarju.