Pri poroččilih slišim: “vsi vlaki ne bodo vozili”. Ali ne bi bilo pravilneje: noben vlak ne bo vozil. V prvem primeru razumem, da bodo vlaki sicer vozili vendar ne prav vsi. V konkretnem primeru je zagotovo mišljeno drugače.

Kaj menite?

Nisem pa siguren ali je prav noben ali nobeden. Bolje mi nzveni noben.
LP
T.

Kaj je pravilneje, je odvisno od pomena. Če bo vozil vsaj kakšen vlak (natančno gledana bi morala voziti celo večina vlakov), je pravilno prvo, če nobeden, pa drugo.

Noben vlak ne bo vozil.
Nobeden ne bo vozil.
“noben” je pridevnik (pravzaprav pridevniški zaimek, če dlakocepimo), “nobeden” pa samostalnik.
Podoben primer je “en” : “eden”.

Ni mišljeno drugače. Mednarodni vlaki namreč bodo vozili. Zato je pravilno, ko pravijo, da vsi vlaki ne bodo vozili. Je pa nerodno povedano.
Če bi avtor upošteval pravila besednega reda (tako imenovano členitev po aktualnosti), bi bilo dvomov o pomenu veliko manj.

Členitev po aktualnosti zahteva, da najpomembnejše v misli, stavku postavimo na konec, da se poudari potreben pomen.

V primeru iz vprašanja je poudarek na vozili:
Vsi vlaki ne bodo vozili (ampak stali)
V drugem primeru je poudarek na tem, da ne vsi, ampak samo nekateri:
Ne bodo vozili vsi vlaki (ampak samo nekateri).

Tipičen primer iz učbenika pa je:
Včeraj je deževalo (in ne snežilo)
Deževalo je včeraj (in ne danes)

Ja, res je bilo nerodno povedano, zato je morda nekatere zmedlo, kaj je zdaj na tem. Se strinjam z obema pojasnjevalcema.

Sicer pa pri poročilih pogosto slišimo razne zahojene. Zadnjič, mislim da celo v istem dnevu, sem slišal nekaj podobnega kot:

Dvojno označevanje cen bo uvedeno 1. marca 2006, torej ŠEST mesecev pred uvedbo evra.

In druga varianta:

Dvojno označevanje cen bo uvedeno 1. marca 2006, torej DEVET mesecev pred uvedbo evra.

Če bomo evro uvedli 1. 1. 2007, ni noben teh dveh izračunov pravilen.

(Sem pogledal prav v SSKJ, ker tudi jaz nisem bil prepričan o noben/nobeden 🙂

Eeeee … sem pogledal, potem pa nisem popravil – NOBEDEN teh dveh izračunov, oziroma NOBEN izračun!!!

Sori :))

NIHČE, NOBEDEN (NOBEN)

Besedi sta nedoločna zaimka, rabljena predvsem pri zanikovanju.
Nihče uporabljamo samo za ljudi,
nobeden (in noben) tako za ljudi kakor za druga živa bitja in predmete.

Nobeden:
Nobeden uporabljamo samostalno, vselej tedaj, ko govorimo o nekom ali nečem iz omejenega ali še preglednega števila ljudi ali reči. Navadno nam omejenost nakazuje dodatek »izmed njih«:
– Imel je sedem bratov, nobeden izmed njih ni bil večji od njega.
– V hlevu je imel sedem konj, pa nobeden ni bil primeren za ježo.

Noben:
Krajša oblika noben se rabi pridevno (s samostalnikom: noben človek).
Ker se nihče rabi le samostalno, uporabljamo v pridevni rabi edinole noben v vseh zvezah in pomenih:
– Na vsem trgu ni bilo nobenega človeka.
– Si videl kakega vojaka? Nobenega (ker je mišljeno: nobenega vojaka).
– Noben poskus se ni posrečil.

Nihče:
Nihče govori samo o osebi (ali osebah) glede na ljudi nasploh, brez omejitev:
– Tako je velik, da mu nihče ni enak.
– Nikomur ne zaupam.
– Z nikomer se ne druži, zato je čudaški.

“Če bomo evro uvedli 1. 1. 2007, ni noben teh dveh izračunov pravilen.”

Ja, če bi tisti butasti novinarji namreč znali računat, bi videli, da je to 10 mesecev pred uvedbo Eura.

Obilo uspeha!

Hehe, Eura:)))) Pa je tu nova, dvojna kost za forumovce, a ne?:) Ampak meni se ne da več o tem:)))

men tut ne ;))