…kakšna izobrazba je potrebna?Ve kdo?

Lp

bibliotekar, a?

Obstaja študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti.

Kaj pa kakšen primerjalec? Ima šanse?

ja, če imaš poznanstva in/ali če se na razpis noben bibliotekar ne bo javil

Sem tudi že slišala, da je dovolj univ. diploma, ni potrebna prav bibliotekarska. Obstaja tudi bibliotekarski strokovni izpit (NUK), če nimaš prav tega študija narejenega.

Kako priti zraven … probaj in pošiljaj prošnje, drugega ti ne preostane 🙂

hja, v bibliotekarstvu je na žalost tako, da to lahko dela kar vsak…

Mislim, da izobrazba nima glih kakšne večje veze. V našem kraju delajo v knjižnici preko javnih del.

Žabi, piši mi, povem kaj več.

Tudi gimnazijski maturant bo dovolj, če želiš delati na izposoji. kako dobiti je pa drugo …

Knjižnice zaposlujejo univerzitetne diplomirane bibliotekarje (študij obstaja od leta 1987) in tudi diplomante drugih knjižnic – v primeru, da se na razpis ne javi diplomant bibliotekarstva oz. v primeru, da potrebujejo strokovnjaka z drugega področja. Večje knjižnice, npr. NUK, imajo “bolj pestro” kadrovsko strukturo, saj potrebujejo poleg diplomantov bibliotekarstva tudi specialiste za različna področja npr. zgodovinarje, naravoslovce, računalničarje itd. Šolske knjižnice morajo v skladu z zakonodajo zaposlovati diplomante bibliotekarstva, če pa zaposlijo diplomanta drugega področja, se mora ta dodatno izobraževati na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (FF UL).
V skladu z določili Zakona o knjižničarstvu morajo vsi zaposleni v knjižnicah opraviti bibliotekarski izpit, če pa se ukvarjajo z obdelavo informacijskih virov, pa morajo pridobiti še licenco za delo v sistemu vzajemne katalogizacije.
Na področju knjižničarstva je zaposlovanja malo, saj gre v primeru knjižnic za javne zavode ali dele javnih zavodov, ki skoraj nimajo možnosti zaposlovanja dodatnih kadrov – večinoma gre za nadomestitev zaposlenega, ki se je upokojil, zamenjal delodajalca ipd.
Večinoma se zaposluje kadre z vsaj univerzitetno izobrazbo, večje knjižnice pa zaposlujejo vedno bolj tudi magistre in doktorje znanosti. Delovnih mest z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo je vedno manj, kajti razvoj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije se odraža tudi v delu knjižnic – avtomatizirana obdelava, izposoja, rezerviranje gradiva itd., posredovanje informacij iz elektronskih informacijskih baz podatkov, oblikovanje lastnih informacijskih virov, digitalizacija gradiv in njihova ponudba na spletu…
Predstava, da v knjižnici lahko dela kdorkoli, je malce preveč poenostavljena. Udeleženci programa javnih del se “zaposlujejo” v vseh sektorjih, ne le v knjižnicah. Za knjižnice so glede na restrikcije pri zaposlovanju dobrodošla pomoč, opravljajo pa manj zahtevna dela.

Glede možnosti zaposlitve v knjižnici mogoče še informacija, da Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani izdaja mesečno publikacijo Knjižničarske novice (tiskana in elektronska različica), v kateri je tudi rubrika BORZA DELA. Za rubriko lahko pripravite kratek opis vaših kompetenc (npr. izobrazba, posebna znanja, znanje jezikov ipd.) ter želja (katero področje dela vas najbolj zanima), ste se pripravljeni dodatno izobraževati… Mogoče pa bo katera od knjižnic, ki išče kader, pravega prepoznala ravno v vas. Podobno rubriko je vzpostavilo tudi strokovno združenje bibliotekarjev v okviru svoje spletne strani (spletišče: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije).

Pozdravljam vas – mogoče bomo pa kdaj delovni kolegi!

Marija