s. p., d. o. o.
Vprašanje pravzaprav ni sledilo naslovu, kajti vsako (skoraj) pravilo pozna izjeme, kar so predpisane kratice za družbe s tako in drugačno odgovornostjo in še kaj. In da je torej d.o.o. brez vmesnih presledkov, čeprav je pika. Morda ravno zato, ker d in oba o-ja niso stavki, ki bi jih ločevali s presledki, ampak besede, kjer pike prevzamejo vlogo presledka, ne pa ločila.
Da je bil moj odgovor površen (nisem opazila naslova), pa je krivda v tem, ker sploh nisem nameravala odgovarjati, sem pa neki starejši teti (pa že jaz nisem mlada) demonstrirala, kako deluje internet in sem pač slučajno kliknila na to vprašanje.
Je pa nedvomno m* spraševal/a, ali je med dvema stavkoma presledek ali ne. Pa da demonstriram, da vem še katero od ostalih pravil: pri vezaju ga ni ne pred ne za, pri pomišljaju je presledek tako pred kot za, pred oklepajemda in za njim ne, za zaklepajem da in ne pred njim, tropičje nadomešča besedilo, zato je logičen presledek spredaj, zadaj pa zaradi novega stavka …
Lep pozdrav, Filip!
Mima
Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je za pikami presledek, torej s. p. in d. o. o.
Zadnja trditev glede vpisa v register kot merodajnega zapisa pa pušča vodo (bi rekli po domače), vsaj ko gre za ločila ali posebne znake. Praksa namreč kaže drugače – zapisi se prilagajajo pravilom. Po mojem predvsem zato, ker gre pri zagovarjanju pisanja brez presledkov za pikami (d.d., d.o.o. in s.p.) za prazen izgovor, da pravopisnih pravil ni treba upoštevati oziroma da je pomembnejši registriran zapis, ki naj bi bil še posebej pomemben kot grafična podoba ali naj bi upošteval varčevanje s prostorom na uradnih dokumentih – glava dopisov, poslovne vizitke itd.
Zelo plastičen primer, kako samosvoj zapis registriranega imena oziroma znaka praksa uredi po pravilih, je podjetje Simobil. Ni treba dlje kot do njihove internetne strani, pa opazimo, da imajo v registriranem nazivu podjetja oziroma v znaku, ki ga vsepovsod sami uporabljajo, narobe zapisan “i” ali če kdo hoče, majhen klicaj. Pa je praksa zapisovanja stvari lepo uredila po pameti. Morda v tem primeru res zato, ker bi redkokdo lahko v navadnem urejevalniku besedila zapisal narobe obrnjeno črko i. Ampak gre za lep precedens, o katerem velja razmisliti tudi v primerih registriranega Blabla, d.o.o.
Drug primer je seveda, če podjetje naredi v registriranem imenu teže popravljivo napako. V mislih imam nazive tipa “družba za upravljanje z nepremičninami/ s skladi”. Vsi vemo, da ne upravljamo s čim, ampak upravljamo kaj. Potem se navadno v besedilih pojavi dvojnost: v registriranem imenu se napaka zavestno ohrani, v prostem besedilu, ki opisuje dejavnost podjetja, ki je jezikovno napačno registriralo svoj naziv, pa se uporablja pravilna oblika. Popravljanje napačnega zapisa je po mojih opažanjih celo povzročilo, da se je nekaj družb poimenovalo pravilno.
Predvsem bi moral “sodni register” spoštovati pravopisna pravila. Konec koncev pa vemo tudi za pravilo, da moramo bolj upoštevati duh kot pa črko zakona. navsezadnje bo morda še kdo trdil, da mora biti ime nekega podjetja vedno izpisano v pisavi Times New Roman, saj je tako v registru 😉
Osebno sicer menim, da sicer ni nobene tragike, če obravnavane kratice pišemo brez presledkov – menim pa tudi, da je bolj pravilno, če je pravilno, kot če je napačno.
In se seveda povsem strinjam z lepo napisano utemeljitvijo Jane10.