mnogo hrupa?
V današnjih Financah sem prebral komentar mladega novinarja o volitvah v Nemčiji, ki ga je naslovil z “Mnogo hrupa za nič”.
Eh, kako pa se hrup šteje? En hrup, dva hrupa … no, morda z decibeli, torej 90 ali pa 24 decibelov hrupa in potemtakem mnogo decibelov hrupa za nič.
Menim, da novinar gotovo ni nameraval poudariti decibele hrupa, ki se je dvigal pred nemškimi volitvami, temveč je hotel reči VELIKO HRUPA ZA NIČ.
Nekako še razumem pisca, ki se mu pri pisanju o, recimo, množici ljudi zapiše mnogo ljudi namesto veliko, ker se ljudje pač lahko štejejo … ampak mnogo hrupa – ta je pa kosmata in kocinasta.
Gotovo gre za sposobnega mladega novinarja, ki se je šolal na kakšni sociološki fakulteti, kjer se veliko bere, piše in se velik pomen posveča tudi kakovostni rabi slovenskega jezika.
Ali pač ne? Če ne, potem velja tudi “mnogo” izobraževanja za slabo znanje slovenščine, žal.
(pripis: Če je naslov članka zakrivil glavni urednik Financ, je novinar nedolžen, zato pa je toliko večja urednikova jezikovna “šlamastika”.)
Po mojem gre samo za klasičen primer, ko se avtor odloči v naslovu članka uporabiti naslov filma, pesmi, drame, romana itd. ali kak pregovor, reklo – v dobesedni različici ali pa v prenovljeni obliki. Tokrat je avtor članka posegel v klasiko – saj poznaš naslov Shakespearove drame v slovenščini Much Ado For Nothing, Mnogo hrupa za nič
Mnogo in veliko?Sama ne vidim nobene hude razlike, mogoče je “mnogo” nekaj bolj “literaren”, sicer pa glej SSKJ:
veliko prisl. (i)
1. izraža veliko količino ali mero
2. navadno v zvezi s primernikom izraža visoko
stopnjo: veliko bolj se boste morali potruditi
mnogo prisl. (o)
1. izraža veliko količino ali mero: popil je
mnogo čaja
2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni
mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene;
Kot je zapisala že jana 10, med mnogo in veliko ni nobene pomenske razlike. Če ti beseda ne zveni dobro, še ne pomeni, da je napačna. Nobena od njiju namreč ni kvantifikator v matematičnem smislu. Pri obeh gre za osebno predstavo, koliko je to “mnogo”, koliko pa, če je tega “veliko”. Tine ima mnogo denarja. Tone ima veliko denarja. Kateri ga ima več? Res pa je, da “Tine ima veliko penzijo” nikakor ne moremo spraviti v “Tine ima mnogo penzijo”, vsaj o v penziji je treba zamenjati z e.
Me je pa ta jezikovna tenkočutnost pripeljala do besede šlamastika. V SSKJ:
“šlamastika -e ž (a) zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike”
in če skušam to vstaviti v tvoj stavek, dobim povsem nesmiselno besedilo. Pa čeprav mi je beseda všeč, očitno tja ne spada.
> Če je naslov članka zakrivil glavni urednik Financ, je novinar nedolžen, zato pa je toliko večja urednikova jezikovna “šlamastika”.
> Če je naslov članka zakrivil glavni urednik Financ, je novinar nedolžen, zato pa je toliko večja urednikova jezikovna neprijetnost.
> Če je naslov članka zakrivil glavni urednik Financ, je novinar nedolžen, zato pa je toliko večja urednikova jezikovna zaplet(ka) položaja.
poba napisal:
> Menim, da novinar gotovo ni nameraval poudariti decibele hrupa,
> ki se je dvigal pred nemškimi volitvami, temveč je hotel reči
> VELIKO HRUPA ZA NIČ.
kakor koli obračašmnogo in veliko, je nuporaba rodilnika v nikalnem povedenm stavku zagotovo večji greh. Novinar ni nameraval poudariti decibelOV …
Glede mnogo in veliko pa ne vidim nobenega problema. Oboje se mi zdi v redu.
Hvala za odziv. Priznam, da ste me zbegali. Prej sem mislil, kako zelo prav imam, zdaj bom pa moral še rep med noge stisniti.
Le toliko, Jana10: Much Ado for Nothing se prevaja Veliko hrupa za nič, kar se povsem sklada z našim in tudi angleškim pojmovanjem (ne)števnosti, sicer bi se naslov v slogu “mnogo” glasil Many Ado for Nothing.
in
ah: Če se v sodobni slovenščini mnogo ne razlikuje več kaj dosti od veliko, je morda najbolje kar ukiniti enega, da si ne otežujemo življenja in ne begamo tujce, ko se mučijo z učenjem slovenščine.
In hvala za poporavek! Slovenščina mi še vedno poje levite. Pred kratkim sem svoji lektorici dal jezikovno izboljšati nek prevod ter se uvodoma pohvalil, da sem ga tokrat pa res jezikovno dodelal in ne bo imela veliko dela. Pa ni ostala brez dela.
Pri tem me je prešinilo, kako ne bo slovenščina trd oreh za tujca, če je še sam ne zmorem temeljito zloščiti po več desetletjih vsakodnevne rabe.
Je pa res, da je prav zato tako jedrnata.
Slovenšna, hentano rad te mam!
Dragi poba, Shakespearova drama je bila prevedena v Mnogo hrupa za nič. Preveri na Cobissu.
http://cobiss3.izum.si/scripts/cobiss?id=2257582080944012
Mimogrede: treba je ločiti med mnog (pridevnik) in mnogo (prislov), morda te je to zbegalo.
> dosti od veliko, je morda najbolje kar ukiniti enega, da si ne
> otežujemo življenja in ne begamo tujce, ko se mučijo z učenjem
Kot je že “ah” opazil, ti dela probleme neuporaba rodilnika pri zanikanju. Pravilno bi bilo “ne begamo tujcev”.
Seveda pa se lahko tolažiš z dejstvom, da nisi edini, ki “ne uporablja rodilnik” v takih primerih.