…. pa naj bi vam “kao” morale, ker so klasika in superdobre in jih vsi berejo tralala?

Sama se zdajle spomnim samo Kerouacove Na cesti. Pa Pijevega življenja tudi nisem dokončala. Enostavno ni šlo.

Eno leto vdova
Gospodar prstanov (tudi film mi je groooza)
Anilin duh
Hiša na Tari (sem pa že brez problema prebrala ene 3 druge iste zbirke)

Gotovo je še kakšna …
LpM

Ali ni to zanimivo Eno leto vdova sem prebrala že 4x.
Garpov svet istega avtorja (John Irving) brala 1 leto, vendar sem ga prebrala. 47 kilogramski zakon(nekaj takega) prebrala 2 strani..

Žena francoskega poročnika- ko sem jo prijela v roke sem zaspala (vsakič).
Par knjig Hemingveja nikakor – nekaj knjig od njega v hipu prebrane.
Kot najstnica sem prebrala vsako knjigo Viktorije Holt.
Par mojih ljubših knjig poleg Eno leto vdova, ki je moja najljubša: Bes angelov, Dolina lutk, Gejsha, Imenovali so jo dvoje src (knjiga o kateri razmišljaš vedno in povsod.

satanski stihi. mogoče tri poglavja. pa ko sem bla mlajša vinetu. zmeri zaspala zraven. in pa tista roza knjiga od vesne milek, naslova se zdele ne spomnim. samo fukotrebno jamranje

Ej, Regla, kot bi brala sebe! Na splošno mi Bookerji slabo sedejo – lanski (Hollinghurst), predlanski (DBC Pierre), že omenjeni Pi – nobenega nisem prebrala do konca. Še Margaret Atwood, ena mojih najljubših pisateljic, mi z ‘Blind Assassin’ ni potegnila. Od knjig, ki naj bi ble oh in sploh kult in izvabljale solze smeha, pa Kavelj 22.

Gospodar prstanov, ze dvakrat prinesla iz knjiznice, pa vec kot 10 strani nisem prebrala.

lp

Zanimivo, jaz sem imela Gospodarja prstanov tudi že precejkrat izposojenega iz knjižnice in mi nikakor ni potegnilo. Potem sem se enkrat spravila gledat filme, zgodba me je zagrabila, in ko sem končno pogruntala, kdo je kdo, sem začela ponovno brat še knjige in takrat je zalaufalo. Od takrat sem nad knjigo popolnoma navdušena :))

Je pa kar veliko knjig, ki mi ne potegnejo. Zadnje čase mi nikakor ne grejo razne kao duhovne knjige s sporočili, npr. Stara pajkovka in Poslednji samorog, ki sta tako opevani, meni pa sta zdeli prav nezanimivi in dolgočasni. Teh jaz-edini-vem-kako-morate-živeti-in-boste-srečni-za-zmešat sem sita čez glavo. Ves čas, ko berem, imam občutek, da me nekdo podcenjuje do podna, ko mi poskuša te plehke zgodbice prodat kot rešitev vseh življenjskih problemov.

Zadnjo, ki sem jo odložila sred poti, je bila Nimfa (V.Žabot), zdela se mi je strašno dolgočasna. Od slovenskih avtorjev (če se omejim na te), sem poskusila brati tudi F.Frančiča, a me je njegov stil popolnoma odbil -za moj okus je preveč vulgaren in kot tak neprebavljiv.

Predzadnja, ki mi ni šla, je bila seveda Panika, ah.

Nisem mogel tudi Hollinghursta (pa ne zaradi ne-heteroseksualne vsebine, bog varji), pa Welshevega Glue, Eugeneidesov Middlesex sem obupan odložil, ko sem bil že daleč čez polovico (opažam, da težko prenašam baročno napihnjene družinske sage, ki segajo do čudaških prapratet po pastorkovi strani in ki nizajo kakšne dogodke zaradi dogodkov samih, in ne zaradi zgodbe – nekaj takega bi očital tudi Small Islandu, pri katerem se zgodba spravi v red šele v zadnji četrtini); zelo težko prenašam Kingsleya Amisa in Juliana Barnesa, tako da knjige večinoma ostajajo prebrane do pol ali pa še to ne; pa še zadnje priznanje: včeraj sem odvrgel Morovičevo Bomba la petrolia.

Včasih pa kakšno knjigo preberem tudi do konca, če se prav spomnim, hehe.

P.S. Šecjen in Poppy, kapo dol, nekaj vajinih postov me je pripravilo do solz, in to od smeha, recimo o kupovanju knjig in življenjskih priročnikih (Poppy), pa o Kalipsu (šecjen). Bravo!

Tak bum je bila, meni pa ni in ni šla Vida Žabot- Križ na prsih. Skrajno nezanimivo napisano.
Cica v metroju- tudi ne vem, kaj je bilo tam tako vrednega branja.
Mojster in Margareta- nič razumela, mogoče bi morala še enkrat prebrati.
NIKOLI mi pa ne potegnejo razne Victorie Holt, Angelike in kar je podobnih zvezdic.

Platforma (prebrala četrtino, potem obupala)

Gospodar prstanov (začela dvakrat; prvič prilezla do 12., drugič do 60. strani, potem sem se odločila, da je pač ne bom prebrala)

Imenovali so jo dvoje src (sicer prebrala, ampak….. kot je nekdo napisal v nekem članku, avtorici ni moralo biti ime Malo Morgen)

in v 4. razredu OŠ: Pod svobodnim soncem – mučenje brez primere, ampak je bila za bralno značko, tako da sem se nekako pregrizla.

Irvinga pa sem prebrala z navdušenjem!

Dodajam – poleg omenjenih nisem uspela prebavit tudi Juliana Barnesa.

No, Toro, zdaj si me pa kar malo spravil v skrbi :((. Kljub temu skrbno prevajam in upam, da bo moj otoček naletel na svoj krog bralcev. Pa še Eugenides in Morovič – menda to ne pomeni, da sva se nehala ujemati po bralskem okusu? ;)) Meni je BLP zakon, prebrala sem jo kakih petkrat in jo priporočam tudi Aji pod rubriko ‘kvaliteten humor’.

Štirje temeljni koncepti psihoanalize- Jacques Lacan
(znoriš zaradi nevednosti)

Biblija
(znoriš zaradi vednosti)

Jaz nisem mogla prebavit Učiteljice klavirja, čeprav sem se prebila do konca, vendar zelo površinsko, ker vztrajam navadno do konca, če se že lotim knjige. Mi je pa bila knjiga Ljubimki zelo všeč in sem ravno zato predvidevala, da bo tudi ta dobra, no pa sem se vsedla.

Se pa spomnim srednješolskih let, ko nikakor nisem mogla prebavit Zločina in kazni, ker so me tiste blodnje vlekle v nek čuden in grozljiv filing. Sem jo pa potem na faksu z užitkom pogoltnila.

Veliko muke mi je prizadejala Bridget Jones, pri kateri niti do 50 strani nisem prišla. Pa Le kako ji to uspe? mi tudi ni sedla, ampak to je itak drugi rang knjig, ki ne sodi v leposlovje in ki se ga niti ne lotevam, ker mi pač ne sede. Se mi pa vsake toliko zgodi, da podležem črednemu nagonu in se namočim v neberljivo kašo.

maj b katera knjiga irvinga te je nvdušila?

Bridget Jones sem prebrala dve vrstici in nisem mogla več….obup….film mi je bil pa všeč.

Moram povedat, da sem že večkrat hotela prebrati kaj od slovenskih avtorjev pa mi ne potegne. Se pa spomnim, da sem kot najstnica požirala knjige sloveskih avtorjev: Pesterna, Ko zorijo jagode, Deseti brat, Hlapec Jernej…..

Vlado Žabot: zanimiv a pretežak, ali pa sem prelena
Stik: obupala, čeprav rada berem ZF; film pa mi je bil zelo všeč
Gospodar prstanov: obupala, čeprav obožujem fantazijo; preveč oseb, preveč razdrobljeno, vendar bom še poskusila, zdaj ko sem videla film
Pa še bi se dalo naštevati….

Aja še to Toni Morisson;
zelo zahtevno branje, Ljubljeno sem prebrala do polovice in nisem imela pojma kaj sem prebrala. Potem sem šla od začetka počasi in ko sem ujela njen način pisanja sem prebrala vse njene knjige, ki se jih je dalo dobiti v knjižnici- čista poezija.

Noč v Evropi od neke naše pisateljice, potem Zupan z Igro s hudičevim repom, potem Dušan Čater, ta je šele dolgočasen, Frančič mi je primitiven, ne morem brat, Moderndorfer je berljiv, že od nekdaj pa obožujem Jančarja.
Hecam se, Noč v Evropi sploh nisem imela v rokah!

Meni se pa zdi zelo primitiven in puhel Kleč, tudi njega ne morem prebavit. Sem se sedaj spomnila.

Boudolino, Umberta Eca – se super bere tja nekam do polovice, potem, pa sem samo še prelistala do konca, toliko da vidim kako se konča. Mogoče bi ga morala še enkrat vzeti v roke v prevodu. Enako se mi je zgodilo z Attonement Iana McEwana (vsaj mislim, da se tako piše.)

Jaz ne maram Coelha, ima za moj okus nekako preosladen stil pisanja. Ampak njega vsaj ni bil problem prebrat do konca. 🙂 Nisem se pa mogla prebiti skozi Šeligov Izgubljeni sveženj. Pa Kocbekova Črna orhideja je bila prava muka (in še za maturitetni esej smo jo imeli); je pa zanimivo, da sem zadnjo novelo iz iste zbirke (Ogenj) kar pozrla… Precej grozne so se mi zdele tudi kaksne knjige, ki smo jih imeli za bralno značko v OS ala Geniji v kratkih hlacah, pa razne Branke Jurca in podobno

Po Reki Piedri sem še celo leto razmišljala, kaj za vraga vidijo v tej knjigi.

Zelo redkokdaj se mi zgodi, da knjigo pustim. Velikokrat sem kaj prebral samo zato, da sem si izpolnim vrzeli v bralnem znanju, no zdaj mislim, da sem dosegel neko stopnjo, ko lahko malce selekcioniram, Pred kratkim sem začel Potovanje na konec noči, in sem obupal. Do konca nisem prišel tudi pri Zgodovini dreka.

Mož na kocki… ni šlo do konca. Irving – moj najljubši.